Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
krónanje -a s (ọ̑)
glagolnik od kronati: kronanje kralja; dan ustoličenja in kronanja / kronanje zmagovalcev / ta dogodek je pomenil kronanje njegove življenjske poti
SSKJ²
krónanjski -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na kronanje: kronanjsko slavje / kronanjski plašč
SSKJ²
krónast -a -o prid. (ọ̑)
podoben kroni 1: kronasto pokrivalo / kronasti zamašek zamašek v obliki kovinske kapice
♦ agr. kronasti obiralnik obiralnik za sadje s kovinskim obročem na dolgi palici in vrečico pod njim
SSKJ²
krónati -am dov. in nedov. (ọ̑)
1. podeliti, priznati komu vladarski naslov s simbolično položitvijo krone na glavo: kronali so ga z vsemi častmi; prestolonaslednika so kronali za cesarja; dal se je kronati za kralja obeh dežel / s trnjem so ga kronali mučili s položitvijo trnove krone na glavo
// nedov., ekspr. krasiti kot krona: čudovita kupola je kronala stolp / sonce krona mesto
2. vznes. zelo uspešno končati kaj: s tem dejanjem je kronal svoje delo, početje / veliko priznanje je kronalo njegov trud
3. nedov., pog., v zvezi z ga počenjati neumnosti, lahkomiselnosti: že kar preveč ga krona / žena mu ga krona
    krónan -a -o:
    kronan vladar; vsi poskusi niso bili kronani z uspehom
    ●     pog., ekspr. ti si kronan(i) osel zelo neumen, nespameten; ekspr. kronana glava vladar
SSKJ²
krónica1 -e ž (ọ̑)
nav. ekspr. manjšalnica od krona: na glavi je imela zlato kronico / zaslužila je marsikatero kronico; šteti kronice
SSKJ²
krónica2 -e ž (ọ̑)
nar. rastlina s črtalastima listoma in navadno enim kimastim cvetom; pomladanski veliki zvonček: zvončki in kronice
SSKJ²
króničen -čna -o prid. (ọ́)
ki se počasi razvija in dolgo traja, se ponavlja: kronične črevesne motnje; kronična bolezenska nagnjenja / kronični katar želodca; kronično vnetje / kronični alkoholik, bolnik; pren., ekspr. polastila se ga je kronična utrujenost
    krónično prisl.:
    te snovi kronično primanjkuje; kronično bolan
SSKJ²
krónik -a m (ọ́) pog.
kronični alkoholik: ozdravljen kronik
SSKJ²
krónika -e ž (ọ́)
obširnejši zapis pomembnejših dogodkov po zaporedju dogajanja: pisati kroniko; brati kaj v starih kronikah; kronika cerkve, gradu
// navadno s prilastkom časopisni zapisi pomembnejših dogodkov s kakega območja: dnevna kronika; šolska kronika / slovenska kulturna kronika
● publ. črna kronika (prometne) nesreče; ekspr. ta človek je živa kronika se dobro spominja dogodkov
♦ lit. dramska kronika dramsko delo v obliki kronike
SSKJ²
kronikálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na kroniko: kronikalni zapiski; bogato arhivsko in kronikalno gradivo / kronikalne povesti / zgradba romana je kronikalna
SSKJ²
kroníst -a m (ȋ)
kdor piše kronike: o zgodovini cerkve poroča samostanski kronist; mestni kronist; natančen kronist revolucije / kronist nesreče
SSKJ²
kronístičen -čna -o prid. (í)
nanašajoč se na kroniste ali kroniko: kronističen popis revolucije; kronističen pregled dogodkov / noče biti samo kronističen registrator
SSKJ²
kronístka -e ž (ȋ)
ženska, ki piše kronike: kronistka novodobne, srednjeveške zgodovine; knjižničarka in kronistka / družabna kronistka
SSKJ²
kroníšče -a s (í)
arhit. zgornji nazobčani del stolpa ali trdnjavskega obzidja: belo kronišče
SSKJ²
kronográf -a m (ȃ)
astron. priprava za zapisovanje časa, v katerem nastopa dogodek:
SSKJ²
kronográm -a m (ȃ)
knjiž. napis, katerega poudarjene velike črke dajejo kot rimske številke določeno letnico: kronogram na grajskem vodnjaku
SSKJ²
kronologíja -e ž (ȋ)
1. knjiž. časovna opredelitev, določitev, navadno po zaporedju dogajanja, nastajanja: sestaviti kronologijo stranke; kronologija pesmi
2. zgod. veda o merjenju, delitvi časa: predavati kronologijo; utemeljitelj moderne kronologije; kronologija in arheologija
SSKJ²
kronolóški -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na kronologijo: kronološki pregled dogodkov; kronološka razporeditev pesmi / slike so urejene po kronološkem redu / kronološka razstava o razvoju šolstva
♦ psih. kronološka starost otroka čas od otrokovega rojstva dalje
    kronolóško prisl.:
    teksti so razvrščeni kronološko
SSKJ²
kronométer -tra m (ẹ̄)
priprava za merjenje časa, ki kaže tudi dele sekund: gledati na kronometer
// šport. štoparica: sprožiti kronometer / dirka na kronometer dirka, pri kateri tekmovalci startajo posamezno, v presledkih po eno ali več minut
SSKJ²
kronométrski -a -o prid. (ẹ̄)
nanašajoč se na kronometer: kronometrski čas / kronometrsko merjenje
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
krónov -a -o prid. (ọ̑)
fiz., kem., v zvezi kronovo steklo kronsko steklo:
SSKJ²
kronovína -e ž (í)
v nekaterih državah, nekdaj v sklopu države oblikovana pokrajinska enota s svojo upravo, zastopstvom in pravom: avtonomna kronovina / avstrijske kronovine
SSKJ²
krónski -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na krono: kronski dragulji / kronska posest, zemlja; upravitelj kronskega imetja / visoka kronska čast / kronska dežela kronovina
♦ fiz., kem. kronsko steklo steklo, ki vsebuje alkalijske kovine ter kalcij in svetlobo zelo malo razklanja; strojn. kronska matica matica, ki ima na čelni strani radialne žlebiče
SSKJ²
kròp krôpa tudi krópa m (ȍ ó, ọ́)
1. vrela voda: kuhati v kropu; tak je, kot bi ga s kropom polil zelo rdeč / popariti krmo s kropom
2. ekspr. juha, navadno zelo slaba: jedel je samo krop in suh kruh
● ekspr. ta človek ni ne krop ne voda nima izrazitih lastnosti, značilnosti; ekspr. še neslanega kropa ne zasluži zelo malo, slabo dela
SSKJ²
krópa -e ž (ọ́)
geogr. močen kraški izvir, pri katerem prihaja voda na površje, kot bi vrela:
SSKJ²
króparski -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na Kropo: kroparski kovači / kroparski lestenci
SSKJ²
kropílček -čka [kropiu̯čək tudi kropilčək] m (ȋ)
etn. posodica za blagoslovljeno vodo, navadno na steni v kmečki hiši: v veži je visel kropilček; dotaknila se je kropilčka in se pokrižala
SSKJ²
kropílec -lca [kropiu̯ca tudi kropilca] m (ȋ)
v krščanskem okolju kdor kropi: kropilci so molče stali ob mrtvaškem odru
SSKJ²
kropílen -lna -o prid. (ȋ)
rel., v zvezi kropilni kamen kamnita posoda za blagoslovljeno vodo, nameščena v cerkvi pri vhodu: stopiti h kropilnemu kamnu
SSKJ²
kropílnica -e [tudi kropiu̯nica] ž (ȋ)
rel. posoda za blagoslovljeno vodo: v rokah je držal kropilnico s kropilom
// kropilni kamen: ustavil se je ob kropilnici
♦ bot. rastlina z modrikasto zelenimi listi in navadno belimi cveti, Calepina
SSKJ²
kropílnik -a [tudi kropiu̯nik] m (ȋ)
rel. kropilni kamen: pomočiti prste v kropilnik
// kropilnica
SSKJ²
kropílo -a s (í)
rel. priprava za kropljenje z blagoslovljeno vodo: kovinsko kropilo; posoda s kropilom
SSKJ²
kropíti -ím nedov. (ī í)
1. v krščanskem okolju razprševati kapljice blagoslovljene vode po mrliču: kropiti z oljčno vejico; pren., ekspr. s solzami je kropil njen grob
// tako izkazovati spoštovanje mrliču: veliko ljudi ga je prišlo kropit / kropiti mrliča / ekspr. drugi dan so ga že kropili je bil že mrtev
2. star. močiti, vlažiti: grmovje ga je kropilo / solze ji kropijo oči
♦ rel. prositi za božjo naklonjenost z delanjem obrednih kretenj z blagoslovljeno vodo
SSKJ²
kropljênje -a s (é)
glagolnik od kropiti: kropljenje mrliča / kropljenje z blagoslovljeno vodo
SSKJ²
kropnjáča -e ž (á)
nar. vzhodno velika železna ali lončena posoda, navadno za krop:
SSKJ²
krós -a m (ọ̑)
šport. tek v naravi po ne posebej pripravljeni stezi: teči kros / spomladanski, zimski kros / kros z motornimi kolesi
SSKJ²
krosíst -a m (ȋ)
šport. žarg. kdor se ukvarja s krosom: zmaga domačih krosistov
SSKJ²
krôsna -sen s mn. (ó ȏ)
nar. statve: ropot krosen
SSKJ²
krošé -êja m (ẹ̑ ȇ)
šport. udarec pri boksu z zamahom roke od strani: premagal ga je z močnim krošejem / desni, levi kroše
SSKJ²
krôšnja -e ž (ó)
1. zgornji, vejnati del drevesa: gosta, zelena krošnja; veter je stresal košate krošnje kostanjev; bogata razraščenost krošnje; plezati v vrh krošnje / oblikovati krošnje okrasnih dreves
2. nekdaj lesena priprava za prenašanje drobnih predmetov za prodajo: oprtati krošnjo; s krošnjo na hrbtu je potoval po deželi / ribniška krošnja
♦ alp. priprava za prenašanje težjih tovorov na hrbtu v hribe
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
krošnjár -ja m (á)
1. nekdaj kdor v krošnji prenaša in prodaja drobne predmete: krošnjar si je oprtal napol prazno krošnjo; kupiti kaj od krošnjarja / kočevski krošnjar; ribniški rešetarji in krošnjarji / kot krošnjar je prehodil veliko sveta
2. kramar: takšne stvari se dobijo pri vsakem krošnjarju
SSKJ²
krošnjáriti -im nedov. (á ȃ)
1. nekdaj v krošnji nositi in prodajati drobne predmete: v mladosti je krošnjaril; odločil se je, da bo šel krošnjarit v tuje dežele
2. slabš. kupčevati, prekupčevati: krošnjariti s slikami
SSKJ²
krošnjárjenje -a s (á)
glagolnik od krošnjariti: krošnjarjenje s suho robo je bilo zelo razširjeno
SSKJ²
krošnjárka -e ž (á)
kramarica: vsiljiva krošnjarka
SSKJ²
krošnjárski -a -o prid. (á)
nanašajoč se na krošnjarje: krošnjarska trgovina / krošnjarsko dovoljenje
SSKJ²
krošnjárstvo -a s (ȃ)
nekdaj dejavnost krošnjarjev: odpraviti krošnjarstvo / dobiti dovoljenje za krošnjarstvo
SSKJ²
krôšnjast -a -o prid. (ó)
podoben krošnji: krošnjasta oblika
SSKJ²
krošnjàt -áta -o prid. (ȁ ā)
ki ima zelo razvito krošnjo: veter maje krošnjate bore; sedeli so pod krošnjato jablano
SSKJ²
króta -e ž (ọ́)
1. pog., ekspr. krastača: na cesto je skočila krota; velika rjava krota
2. nizko človek, navadno manjši, drobnejši: s to kroto ne želim imeti opravka / kot psovka ti zoprna krota
// ekspr. otrok: ti krota mala
SSKJ²
krôtek in kroták krôtka -o tudi -ó prid., krotkêjši (ó ȃ ó)
1. ki človeka ne napada, mu ne povzroča težav: krotek pes, vol / krotka čreda / ko so se konji izdivjali, so postali krotki / ekspr. zver je bila čisto krotka v njenih rokah
2. ekspr. miren, poslušen, ponižen: krotek in ponižen človek; dobil je krotko ženo; krotek kot jagnje / v trenutku je bila krotka
// ki izraža, kaže mirnost, poslušnost, ponižnost: njen pogled je bil krotek / krotke oči / krotek značaj
3. ekspr. ki se pojavlja v neizraziti obliki: nalivu je sledil krotek dež; krotka sapa
♦ čeb. krotke čebele čebele, ki ne pikajo rade
    krôtko in krotkó prisl.:
    gleda krotko in vdano; krotko prenašati trpljenje
SSKJ²
krotênje -a s (é)
glagolnik od krotiti: krotenje podivjane živali / krotenje upornikov / krotenje jeze, strahu
SSKJ²
krótica1 -e ž (ọ́)
manjšalnica od krota: na stezo je skočila krotica / ti krotica mala
SSKJ²
krotíca2 -e ž (í)
star. vozel, zanka: narediti krotico; krotica na niti
// med. vozlu podobna razširina žile: krotica ji je počila / krotica na zadnjiku krčna žila
SSKJ²
krotíčast -a -o prid. (í)
star. krtičast: krotičaste noge
SSKJ²
krotíčiti -im nedov. (í ȋ)
star. krotovičiti: trpljenje ga krotiči / nit se mu trga in krotiči
SSKJ²
krotílec -lca [krotilca in krotiu̯ca] m (ȋ)
kdor kroti navadno (divje) živali: krotilec kač, levov / krotilec konj / slabš. bil je krotilec, ne pa vzgojitelj
SSKJ²
krotílka -e [krotilka in krotiu̯ka] ž (ȋ)
ženska, ki kroti navadno (divje) živali: krotilka levov in tigrov
SSKJ²
krotílnica -e ž (ȋ)
prostor, kjer se krotijo navadno (divje) živali: krotilnica zveri
SSKJ²
krotítelj -a m (ȋ)
krotilec: krotitelj kač / krotitelj konj, psov
SSKJ²
krotítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od krotiti: krotitev podivjane živali / krotitev želja
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
krotíti -ím nedov. (ī í)
delovati na žival tako, da se obnaša mirno, ubogljivo: z vajetmi je krotil iskre konje; krotiti psa / krotiti nemirno čredo / krotiti leve, tigre / ekspr. otrok ni mogla več krotiti
// nav. ekspr. delovati na kaj tako, da se zmanjša stopnja, silovitost pojavljanja: gasilci so le s težavo krotili ogenj; krotiti divjanje vode / reko krotijo z nasipi; pren. krotiti upornike
// nav. ekspr. obvladovati, zadrževati: krotiti jezo, strast; težko je krotil svoje želje; ni se mogel več krotiti / le s težavo je krotila smeh
● ekspr. kroti jezik zelo rad bi kaj povedal, pa molči; ne govori mnogo
    krotèč -éča -e:
    kroteč jezo je delal dalje
SSKJ²
krotkosŕčen -čna -o prid. (ȓ)
star. ponižen, krotek: krotkosrčen človek
SSKJ²
krôtkost tudi krotkóst -i ž (ó; ọ̑)
lastnost, značilnost krotkega: krotkost jagnjet / krotkost mu je bila prirojena
SSKJ²
króton -a m (ọ̑)
vrtn. lončna rastlina z različno pisanimi listi, Codiaeum: presaditi kroton
SSKJ²
krotovíca -e ž (í) star.
1. oteklina, modrica1: po hrbtu je imel krotovice
2. vozel, zanka: krotovica na volni / v blagu so bile vtkane krotovice
♦ tekst. vozlu podobna tvorba na niti, preji, ki nastane zaradi premočnega, nepravilnega vitja
SSKJ²
krotovíčast -a -o prid. (í)
nav. ekspr. krivenčast, zvit: krotovičasta korenina / v daljavi se vidijo krotovičasti obronki
// vozlast, zankast: krotovičast bič / krotovičasta preja
SSKJ²
krotovíčenje -a s (ī)
glagolnik od krotovičiti: krotovičenje listja / krotovičenje misli, sloga
SSKJ²
krotovíčiti -im nedov. (í ȋ) ekspr.
1. povzročati bolečine: trpljenje ga krotoviči; brezoseb. krotoviči ga v želodcu
2. s širokim pomenskim obsegom vznemirjati, mučiti: ne vem, kaj ga krotoviči; to dejstvo mu krotoviči možgane / dolgo so ga krotovičili
3. dajati čemu drugačno obliko, kot jo ima navadno: ohlapnost izraza krotoviči osnovno misel teksta / na vse načine je krotovičil dejstva
    krotovíčiti se 
    dobivati nenavadno, nepravilno obliko: listje se krotoviči in suši
    // krčevito se zvijati: krotovičiti se od bolečine / med praprotjo se je krotovičila kača zvijajoče se premikala
    ●     ekspr. nekaj časa se je krotovičil, potem je pa priznal se upiral, branil
    ♦     tekst. nit, preja se krotoviči zaradi premočnega, nepravilnega vitja se oblikuje v vozlom podobne tvorbe
SSKJ²
kròv krôva m (ȍ ó)
1. plošča, ki pokriva, zapira trup ladje, čolna: iz kabine je odšel na krov; valovi so pljuskali na krov; krov iz hrastovih desk; ograja krova / vrgel je steklenico čez krov čez ograjo krova / na krov je prišlo veliko novih potnikov vkrcali so se na ladjo / ladijski krov
● ekspr. vreči kaj čez krov zavreči, odkloniti; publ. letalo je imelo na krovu bombe s seboj, v sebi
♦ navt. krov vsaka od vodoravnih plošč, ki zapirajo ladijske prostore in delijo ladjo po višini; glavni krov; spodnji krov pod glavnim krovom, ki zapira skladišča; vodja krova član posadke, ki skrbi za vzdrževanje krovne opreme
2. star. streha: popravljati krov / slamnati krov / božji krov cerkev
// dom, (domača) hiša: priseljenci so našli tu svoj krov / domači ali rodni krov
SSKJ²
krôvec -vca m (ó)
kdor se (poklicno) ukvarja s pokrivanjem, popravljanjem streh: izučiti se za krovca; krovci, zidarji in tesarji
SSKJ²
krôven -vna -o prid. (ō)
1. ki združuje več manjših enot: krovni pokojninski sklad; krovni sporazum, zakon; krovna komisija; krovna organizacija, zveza; krovna pogodba; krovno podjetje
2. nanašajoč se na krov: belo pobarvani krovni deli ladje; krovna ograja / odpreti krovno lino
3. ki kaj pokriva, zapira: tank z močno krovno ploščo; krovno steklo akvarija
♦ anat. krovno tkivo plast celic na površini kože ali sluznice; povrhnjica; bot. krovni list list, ki pokriva cvet; krovna luska; krovno tkivo plast celic, ki pokriva nadzemne in podzemne dele rastline; navt. krovna oprema naprave za zasidranje ladje, spuščanje čolnov z nje ter nakladanje, razkladanje tovora; krovna služba služba pri vzdrževanju ladje, zlasti krovne opreme, in pri delih s tovorom; zool. krovno perje perje, ki pokriva odraslo ptico
SSKJ²
krôvnica -e ž (ȏ)
1. šport. krov, zlasti pri kajaku, kanuju: zaradi odprte krovnice ga je zalivala voda
2. (strešna) letev: pribiti krovnico
SSKJ²
krovnína -e ž (ī)
geol. vse plasti, ki ležijo nad določeno plastjo kamnine: krovnina premogovega sloja
SSKJ²
krovnínski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na krovnino: krovninska kamnina / krovninska plast krovnina
SSKJ²
krôvski -a -o prid. (ó)
nanašajoč se na krovce ali krovstvo: krovska dela / krovski klepar; krovski mojster
SSKJ²
krôvstvo -a s (ó)
dejavnost krovcev: zidarstvo in krovstvo
SSKJ²
króžček -čka m (ọ̑)
ekspr. krogec, krožec: krožčki in pikice
SSKJ²
króžec -žca m (ọ̑)
manjšalnica od krog: risati črte in krožce / na stropu so migetali svetlobni krožci; krožci valov / repo je rezal na tanke krožce
♦ bot. čebulni krožec osrednji del čebulice
SSKJ²
króžek -žka m (ọ̑)
1. navadno s prilastkom organizirana skupina ljudi s skupno dejavnostjo, navadno pod vodstvom mentorja: na šoli so ustanovili bralni, dramski in recitacijski krožek; filmski, literarni krožek; šahovski krožek; postati član krožka / študentje so se družili v različne krožke
2. star. krogec, krožec: risati krožke in črte
SSKJ²
króžen -žna -o prid. (ọ̄)
nanašajoč se na krog ali kroženje: krožni izsek, lok; prehajati iz krožne oblike v spiralo / krožna cesta; krožna planinska pot / stavba ima krožni hodnik; krožni trdnjavski zid / krožno dirkališče, tekališče / satelit je opravil krožno pot okoli zemlje
♦ anat. krožna mišica mišica, ki zapira in odpira odprtino; ekon. krožno gibanje denarja; fiz. krožno gibanje gibanje po krožnici; krožno valovanje valovanje, ki se v ravnini širi enakomerno na vse strani; les. krožna žaga stroj z nazobčano okroglo rezilno ploščo; strojn. krožno hlajenje hlajenje stroja s sklenjenim tokom zraka ali vode; šport. krožni obrat obrat okrog dolžinske osi pri metanju diska, kladiva; krožna (kolesarska) dirka dirka po krožni progi; tur. krožno potovanje potovanje, pri katerem se na izhodišče ne vrača po isti poti
    króžno prisl.:
    krožno se gibati
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
króženje -a s (ọ́)
glagolnik od krožiti: enakomerno kroženje vode, zraka / kroženje krvi po telesu / kroženje zemlje okrog sonca / po večurnem kroženju nad mestom se je spustil na letališče / kroženje uradnih spisov / hotel je preprečiti kroženje takih govoric / kroženje denarja, kapitala
SSKJ²
króžica -e ž (ọ̑)
nar. vzhodno kozarec: naliti vina v krožice / izpiti polno krožico
SSKJ²
krožílen -lna -o prid. (ȋ)
fiz., v zvezi krožilna hitrost hitrost, ki jo ima vrteče se telo na obodu kroga:
SSKJ²
krožíšče -a s (í)
križišče v obliki kroga z več uvozi in izvozi: preurediti križišče v petkrako dvopasovno krožišče; voziti po krožišču; v krožišču je zavil proti središču mesta; (iz)gradnja, ureditev krožišča; zastoj v krožišču / krožišče s pločnikom semaforji / krožišče z vodometom
SSKJ²
krožíti in króžiti -im nedov. (ī ọ́)
1. gibati se po kakem ustaljenem, sklenjenem, krogu ali elipsi podobnem tiru: zemlja kroži; sateliti krožijo okrog zemlje / v vesolju krožijo zvezde / točka kroži po obodu kroga
// krožno se gibati: zrak kroži; voda kroži skozi dno akvarija / kri kroži
2. nav. ekspr. delati pri premikanju krogu podobno pot: črni krokarji so krožili po zraku; jata ptic kroži nad njim / nad mestom krožijo letala
3. preh. povzročati, da je kaj podobno krogu: smeh ji kroži ustnice / veter kroži dim nad grmado / krožiti desko zaokrožati
4. ekspr. hoditi brez cilja, brez orientacije: ves dan je krožil po gozdu; s prijateljem sta krožila po mestu / avtomobili krožijo po cestah se gibljejo, premikajo
5. ekspr. prehajati od ene osebe k drugi: v skupini je krožila cigareta / kovanec je krožil okrog mize / nekaj izvodov časopisa še kroži / pogled mu je krožil po zbrani družbi
// pripovedovati se, širiti se: razne govorice krožijo; takšne vesti krožijo med ljudmi, po svetu / o njem kroži nešteto anekdot
6. star. peti2, prepevati: začeli so krožiti / krožil je vesele pesmice / slavec kroži
● ekspr. venomer kroži okrog nje je pri njej; ekspr. kri mu je začela veselo krožiti (po žilah) postal je vesel, razigran
♦ fin. denar kroži menjuje lastništvo; šport. krožiti (z rokami) delati gibe (z rokami) v obliki kroga
    krožèč -éča -e:
    krožeči jastrebi
SSKJ²
króžkar -ja m (ọ̑)
šol. žarg. član krožka: v razredu je bilo veliko krožkarjev
SSKJ²
króžkarstvo -a s (ọ̑)
nastajanje in delovanje krožkov: na šoli se je krožkarstvo zelo razmahnilo
SSKJ²
krožljív -a -o prid. (ī í)
les. razpokan v smeri letnic: krožljiv hlod
SSKJ²
króžnica -e ž (ọ̑)
1. geom. sklenjena ravninska krivulja, katere točke so enako oddaljene od središča: narisati krožnico s šestilom / žig z eno, dvema krožnicama
2. knjiž. pot v obliki krožnice: gibanje elektronov po krožnici / satelit se je usmeril na krožnico okoli zemlje
SSKJ²
króžniček -čka m (ọ̑)
manjšalnica od krožnik: porcelanast krožniček; skodelica in krožniček
SSKJ²
króžnik -a m (ọ̑)
1. nekoliko poglobljena, navadno okrogla posoda za serviranje hrane: postaviti krožnike na mizo; naliti juho na krožnik; emajliran, porcelanast krožnik; krožnik juhe, kaše / desertni, globoki, plitvi krožnik
// pog. vsebina krožnika: pojesti dva krožnika krompirja
2. navadno s prilastkom kar je po obliki podobno krožniku: velik krožnik zvočnika / publ. leteči krožnik občasen kratkotrajen pojav, stvar visoko v atmosferi z neznanim vzrokom nastanka
● ekspr. prinesti vse na krožniku omogočiti, da kdo brez truda kaj doseže
SSKJ²
króžnikast -a -o prid. (ọ̑)
podoben krožniku: krožnikasta posoda / nosil je ploščato krožnikasto pokrivalo
SSKJ²
krožnína -e ž (ī)
knjiž., navadno z rodilnikom kar je podobno krogu: krožnina temnega obzorja
SSKJ²
kŕpa -e ž (ŕ)
1. kos blaga, navadno manjši: položiti na čelo mokro krpo; pokriti kozarec s čisto krpo; platnena krpa / likati z vlažno krpo / na podstrešju je polno krp cunj / kožna krpa
// kos blaga za brisanje ali čiščenje: obrisati prah s krpo; kuhinjska krpa; krpa za pomivanje posode
2. manjši kos blaga, ki ostane pri krojenju: krojač je vrnil vse krpe; iz raznobarvnih krp narejena oblekica / od plašča je ostalo veliko krp
// tak kos za prekrivanje, nadomeščanje raztrganega, izrabljenega dela: prišiti krpo na rokav / prilepiti krpo na zračnico kos gume / ekspr. na obleki je bila krpa pri krpi obleka je bila zelo zakrpana
3. nav. ekspr. kar je po obliki podobno krpi: list je imel več krp / megla se je raztrgala na krpe; po njivah leži sneg v krpah
4. ekspr., z rodilnikom manjši kos česa: imeli so samo dve krpi zemlje; videla se je krpa neba / niti krpe svojega sveta nima prav nič; pren., knjiž. meglene krpe spominov
♦ bot. krpa del deljenega cvetnega ali zelenega lista; gozd. sejati na krpe sejati na manjše, med seboj ločene površine; med. pljučna krpa pljučni reženj
SSKJ²
krpáč -a m (á)
nav. ekspr. kdor krpa, zlasti čevlje: stare škornje je odnesel h krpaču
// slabš. čevljar: krpači in krojači
SSKJ²
krpálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na krpanje: krpalni pribor / krpalni postopek
SSKJ²
krpálka -e [kərpalka in kərpau̯ka] ž (ȃ)
1. ženska, ki krpa: bila je krpalka in šivilja
2. šivanka (za krpanje): dolga krpalka
SSKJ²
krpálnica -e ž (ȃ)
prostor za krpanje: šivalnica in krpalnica / ustanoviti krpalnico
SSKJ²
krpàn -ána m (ȁ á)
1. ekspr. velik, zelo močen človek: ta je bil pravi krpan
2. pog. avtobus z deljeno karoserijo, navadno v mestnem prometu: izstopati iz krpana
SSKJ²
kŕpanec -nca m (ŕ)
nit, navadno bombažna, za krpanje zlasti nogavic: barvasti krpanec
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
kŕpanje -a s (r̄)
glagolnik od krpati: krpanje suknjiča; igla, sukanec za krpanje / krpanje nogavic / krpanje znanja
SSKJ²
kŕpanka -e ž (ŕ)
1. tiskan ali tkan vzorec, ki ima videz sešitih majhnih koščkov tkanine različnih vzorcev in barv: krpanka iz ostankov blaga; izdelovanje, šivanje krpank; razstava krpank
2. ekspr. kar je sestavljeno iz več različnih elementov: krpanka prijetnih spominov
SSKJ²
krpánovski -a -o prid. (á)
1. nanašajoč se na krpan 1: čudili so se njegovi krpanovski postavi / krpanovska moč
2. ekspr. tak kot pri Levstikovem Krpanu: krpanovsko dejanje
SSKJ²
kŕpar1 -ja m (ȓ)
kdor zbira in (pre)prodaja cunje in druge odpadne predmete; cunjar: stare obleke so oddali krparju
SSKJ²
krpár2 -ja m (á)
ekspr. kdor krpa, zlasti čevlje: krpar je imel veliko dela
// slabš. čevljar
SSKJ²
krparíja -e ž (ȋ)
nav. slabš. krpanje: spet se je lotila krparije / to delo je navadna krparija
SSKJ²
krpáriti -im nedov. (á ȃ)
slabš. krpati: šivala je in krparila / kar naprej krpari na strehi
SSKJ²
kŕpast -a -o prid. (ŕ)
podoben krpi: krpast oblak
SSKJ²
krpàt -áta -o prid. (ȁ ā)
bot., v zvezi krpati list list z zarezami, ki segajo v listno ploskev največ do polovice:
SSKJ²
kŕpati -am nedov. (r̄)
1. s krpo prekrivati, nadomeščati raztrgani, izrabljeni del česa: krpati hlače; krpa in šiva / začel je krpati čevlje / krpati nogavice z delanjem goste nitne mreže prekrivati, nadomeščati raztrgani, izrabljeni del nogavice
2. ekspr. delati kaj (bolj) uporabno, navadno z zadelavanjem lukenj, popravljati: spomladi so cesto samo krpali; krpati slamnato streho / krpati stare lonce
// slabš. izboljševati, izpopolnjevati: krpati znanje učencev / neprestano krpajo svoj program
SSKJ²
kŕpelj1 -plja m (ŕ)
nav. mn. priprava za hojo po snegu; krplja: hoditi s krplji
SSKJ²
kŕpelj2 -plja tudi krpèlj -êlja m (ŕ; ȅ é)
zool. drobno pikčast rdečkast zajedavec na perjadi, Dermanyssus galinae:
SSKJ²
kŕpež -a m (ȓ)
star. krpanje: znova se lotiti krpeža
● star. krpež in trpež pol sveta držita varčnost je važna za gospodarski obstoj
SSKJ²
kŕpica -e ž (ŕ)
1. manjšalnica od krpa: zaviti v krpico; raznobarvne, svilene krpice / všiti krpico / videlo se je samo nekaj krpic neba
2. nav. mn. izdelek za zakuho iz rezančnega testa, navadno kvadratne oblike: juha s krpicami
SSKJ²
kŕpičast -a -o prid. (ŕ)
ki je iz krpic: otrok v krpičasti čepici
SSKJ²
krpínica -e ž (í)
obrt. cikcakast okrasni trak, ki se prišije na oblačilo:
SSKJ²
kŕplja -e ž (ŕ) nav. mn.
1. priprava z ovalnim obodom, ki je znotraj mrežasto prepleten, za hojo zlasti po snegu: nataknil si je krplje; dereze in krplje
2. nar. vzhodno priprava iz ovalnega obroča in vrvi, ki se uporablja za prenašanje zlasti krme: oprtati si krplje; naložil je polne krplje trave
SSKJ²
kŕpljica -e ž (ŕ)
1. manjšalnica od krplja: narediti krpljice za otroke
2. okrogla, (mrežasto prepletena) priprava za na smučarsko palico: izgubiti krpljico; udarci krpljic ob sneg
SSKJ²
krpúcati -am nedov. (ū)
slabš. krpati: krpucati hlače / sedi na dvorišču in nekaj krpuca / krpucati članek
SSKJ²
kŕr medm. (ȓ)
posnema glas galeba ali nekaterih drugih ptic: galebi kričijo: krr krek krek
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
kŕst -a m (ȓ ŕ)
1. v krščanskem okolju obred, s katerim se kdo sprejme med kristjane: nesti otroka h krstu; dobiti ime pri krstu / biti pri krstu biti krščen
♦ rel. prvi od sedmih zakramentov Katoliške cerkve
2. nav. ekspr., navadno z rodilnikom podelitev imena pri slavnostni predaji v uporabo: krst ladje, tovarne
3. ekspr., navadno s prilastkom dogodek, ki simbolizira začetek, nastop kake dejavnosti: prestal je svoj govorniški, politični krst; smučarski krst / lovski krst
● ekspr. noben krst ni mogel več pomagati nihče; ekspr. igra je doživela svoj odrski krst bila je prvič uprizorjena; ekspr. prestati ognjeni krst prestati prvo bitko; ekspr. živega krsta nisem videl nikogar
SSKJ²
kŕsta -e ž (ŕ)
priprava, navadno iz desk, v katero se položi mrlič: pogrebci nesejo krsto; spustiti krsto v zemljo; črna krsta; kovinska, lesena krsta / za krsto so stopali najbližji sorodniki
SSKJ²
kŕstar -ja m (ȓ)
izdelovalec krst: krstar in grobar
SSKJ²
kŕsten -tna -o prid. (r̄)
nanašajoč se na krst: krstni in birmanski boter; krstni obred; velika krstna pojedina / krstni kamen; krstni list dokument s podatki o krstu kake osebe; krstna knjiga knjiga, v katero se vpisujejo krščenci; krstno ime ime, ki se dobi pri krstu / krstna izvedba domače drame; svečana krstna predstava
● star. krstni list izpisek iz rojstne matične knjige; star. krstno ime (rojstno) ime
SSKJ²
kŕstica -e ž (ŕ)
manjšalnica od krsta: bela krstica
SSKJ²
krstílen -lna -o prid. (ȋ)
rel. krsten: nov krstilni kamen; krstilna kapela
SSKJ²
krstílnica -e ž (ȋ)
rel. prostor ali stavba za krščevanje: starinska krstilnica; cerkev s krstilnico
SSKJ²
krstílnik -a m (ȋ)
rel. krstni kamen: krstilnik z lepimi okrasnimi figurami
SSKJ²
krstína -e ž (í)
nar. gostija ob krstu; botrinja: pri hiši so imeli krstino / biti na krstini
SSKJ²
krstítelj -a m (ȋ)
rel. kdor koga krsti: krstitelj in boter
SSKJ²
krstítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od krstiti: krstitev poganskih ljudstev
SSKJ²
krstíti in kŕstiti -im dov. in nedov. (ī ŕ)
1. v krščanskem okolju s krstom sprejeti koga med kristjane: krstiti otroka / sina je dal krstiti
♦ rel. podeliti zakrament krsta
// v zvezi z na, za dati ime pri krstnem obredu: sina je krstil na svoje ime; krstil ga je za Tomaža; pren., ekspr. krstili so ga za očeta idealizma
2. nav. ekspr. dati ime, navadno pri slavnostni predaji v uporabo: krstiti ladjo, ulico; krstili so novo tovarno / evfem. prav nelepo jo je krstil
● ekspr. novo dramo so krstili v Celju prvič uprizorili; ekspr. krstiti vino doliti mu vodo
    kŕščen -a -o:
    otrok je bil krščen / pog.: krščen duš kršenduš; krščen matiček kršenmatiček
SSKJ²
krstítki -ov m mn. (ȋ)
nar. prekmursko gostija ob krstu; botrinja: biti povabljen na krstitke
SSKJ²
krstník -a m (í)
star. krstitelj: krstnik in krščenec
SSKJ²
kŕš -a m (ȓ r̄)
knjiž. kršje: pobočje je pokrival krš
SSKJ²
krščàn -ána in krščán -a m (ȁ á; ȃ) pog.
pripadnik krščanske vere; kristjan: kot zavedna krščana sta pogosto iskala oporo v dolgih pogovorih o veri in smislu življenja
SSKJ²
krščánski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na kristjane ali krščanstvo: krščanska morala / krščanske cerkve; krščansko bogoslužje / krščanska mitologija / krščanski narodi
● ekspr. krščanske cene zmerne, primerne
♦ polit. krščanska demokracija nazor, ideologija, ki zagovarja principe krščanstva v javni politiki; krščanski socialist pristaš krščanskega socializma; krščanski socializem nazor, ki utemeljuje socializem s krščansko etiko; rel. krščanska vera vera, ki priznava Kristusa za boga
SSKJ²
krščánskodemokrátski -a -o prid. (ȃ-ȃ)
polit., v zvezi krščanskodemokratska stranka stranka, ki deluje na temeljih krščanskosocialnega gibanja: opozicijska, vladajoča krščanskodemokratska stranka; ustanovitev krščanskodemokratske stranke
SSKJ²
krščánskosociálen -lna -o prid. (ȃ-ȃ)
polit. ki se zavzema za socialne spremembe na krščanskih temeljih: krščanskosocialno gibanje
SSKJ²
krščánskosocialístičen -čna -o prid. (ȃ-í)
nanašajoč se na krščanski socializem: krščanskosocialistična gibanja
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
krščánstvo -a s (ȃ)
vera, ki priznava Kristusa za boga: oznanjati, sprejeti krščanstvo; začetki krščanstva
// miselnost, kultura, ki temelji na krščanski veri: krščanstvo v umetnosti
SSKJ²
krščenduš gl. kršenduš
SSKJ²
kŕščenec -nca m (ŕ)
rel. kdor je bil krščen ali se pripravlja na krst: krščenca so prinesli v cerkev; krščenci in birmanci
// krščen človek v odnosu do svojega botra: obiskal ga je njegov krščenec
SSKJ²
krščeníca in kŕščenica -e ž (í; ŕ) star.
1. služabnica, dekla: poklicati hlapce in krščenice
2. krščenka: obdarovati krščenico
SSKJ²
krščeník -a m (í)
zastar. kristjan: pobožni krščeniki
SSKJ²
kŕščenka -e ž (ŕ)
rel. ženska, ki je bila krščena ali se pripravlja na krst: v naročju je držala krščenko
// krščena ženska v odnosu do svojega botra: bila je njegova krščenka
SSKJ²
krščenmatiček gl. kršenmatiček
SSKJ²
krščevánje -a s (ȃ)
glagolnik od krščevati: voda za krščevanje
SSKJ²
krščeváti -újem nedov. (á ȗ)
rel. podeljevati zakrament krsta: krščevati otroke / hodil je po deželi in krščeval
● ekspr. krščevati vino dolivati mu vodo
SSKJ²
kŕšec -šca m (ȓ)
z rodilnikom drobec: kršci premoga so leteli na vse strani; kršec stekla
♦ min. kršec zelo trd sulfid brez razkolnosti; bakrov kršec rudnina železov in bakrov sulfid; halkopirit; železov kršec rudnina kubični železov sulfid; pirit
SSKJ²
kršélj -a m (ẹ̑)
nar. zajedavec na močneje poraslih delih človeške kože, navadno v obraslem delu osramja; sramna uš1: imeti kršelje; nalezel se je kršeljev
SSKJ²
kŕšen -šna -o prid. (ȓ)
star. kamnit, skalnat: kršen in gorat svet; kršno obrežje / kršna dežela
SSKJ²
kŕšendúš in kŕščendúš in kŕščen dúš medm. (r̄-ū)
pog. izraža močno podkrepitev trditve: kršenduš, kako me zebe
SSKJ²
kŕšenje -a s (ŕ)
glagolnik od kršiti: kršenje obveznosti odplačevanja; kršenje predpisov
SSKJ²
kŕšenmatíček in kŕščenmatíček in kŕščen matíček [kəršenmatičək; kərščenmatičək] medm. (r̄-ȋ)
pog. izraža podkrepitev trditve: kršenmatiček, si neumen
SSKJ²
krševít -a -o prid. (ȋ)
star. kamnit, skalnat: krševito pobočje / krševit, divji polotok
SSKJ²
kršílec -lca [kəršiu̯ca in kəršilca] m (ȋ)
kdor dela drugače, kot zahtevajo predpisi, zakoni, načela: vsak kršilec bo kaznovan; podatki o kršilcih predpisov / kršilec pravil igre
SSKJ²
kršílka -e [kəršiu̯ka in kəršilka] ž (ȋ)
ženska ali država, ustanova, ki dela drugače, kot zahtevajo predpisi, zakoni, načela: huda, velika kršilka človekovih pravic; kazni, sankcije za kršilke evropskih proračunskih pravil / države kršilke
SSKJ²
kršín -a m (ȋ)
bot. visoka trava z ozkimi dlakavimi listi in trdimi koreninami; zlatolaska
SSKJ²
kršítelj -a m (ȋ)
kdor dela drugače, kot zahtevajo predpisi, zakoni, načela: za kršitelje so predpisane stroge kazni; kršitelji pogodbe
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
kršíteljica -e ž (ȋ)
ženska ali država, ustanova, ki dela drugače, kot zahtevajo predpisi, zakoni, načela: policista sta s kršiteljico opravila razgovor; hude, velike kršiteljice človekovih pravic; sankcije za kršiteljice javnofinančne discipline, proračunskih pravil / seznam držav kršiteljic
SSKJ²
kršítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od kršiti: zakrivil je kršitev pogodbe; kršitev pravic; kršitev zakona / kršitev tujega zračnega prostora
SSKJ²
kŕšiti -im, in kršíti in kŕšiti -im nedov.(ŕ; ī ŕ)
delati drugače, kot zahtevajo predpisi, zakoni, načela: kršiti obveznosti, pogodbo, predpise; kršiti načela miru; s tem dejanjem je kršil zakon / kršiti pravila igre / dov. in nedov., publ. tuja letala so kršila naš zračni prostor priletela nad ozemlje naše države brez dovoljenja
    kŕšiti se, in kršíti se in kŕšiti se star.
    krušiti se, lomiti se: skale se kršijo
    kŕšen -a -o:
    kršena pravica do zasebnosti
SSKJ²
kŕšje -a s (ȓ)
kamenje, navadno z ostrejšimi robovi: pobočje je pokrivalo kršje; pot, posuta s kršjem / steza se vije po kršju / ekspr. na tem kršju nič ne uspeva
SSKJ²
kŕt -a m (ȓ r̄)
manjši sesalec s črnim kožuhom in lopatasto razširjenima sprednjima nogama, ki živi pod zemljo: gredico so razrili krti; zakopan je v knjige kot krt / na vrtu rije krt
SSKJ²
krtáča -e ž (á)
priprava za čiščenje in gladenje iz šopov žime, žic, vstavljenih v navadno lesen hrbet: očistiti čevlje, obleko s krtačo; mehka, trda krtača; krtači podobna priprava / jeklena, sirkova, žična krtača; krtača za lase, ribanje
● ostriči se na krtačo ostriči lase zelo na kratko, tako da stojijo pokonci
SSKJ²
krtáčar -ja m (ȃ)
izdelovalec krtač: čevljarji in krtačarji
SSKJ²
krtáčarstvo -a s (ȃ)
obrt za izdelovanje krtač: pletarstvo in krtačarstvo
SSKJ²
krtáčast -a -o prid. (á)
nav. ekspr. podoben krtači: krtačasta površina tkanine / krtačasti brki
SSKJ²
krtáčen -čna -o prid. (ȃ)
tisk., v zvezi krtačni odtis odtis za korekture: krtačni odtis članka, knjige
SSKJ²
krtáčenje -a s (á)
glagolnik od krtačiti: krtačenje obleke / krtačenje živine
SSKJ²
krtáčica -e ž (á)
krtačka: roke si je očistil s krtačico
SSKJ²
krtáčiti -im nedov. (á ȃ)
čistiti, gladiti s krtačo: krtačiti obleko / krtačiti živino / ekspr. ves dan ga je samo krtačil ošteval, zmerjal
SSKJ²
krtáčka -e ž (á)
manjšalnica od krtača: očistiti s krtačko; lase ima goste kot krtačka / zobna krtačka zobna ščetka
● ostriči se na krtačko ostriči lase zelo na kratko, tako da stojijo pokonci
SSKJ²
krtíca1 -e ž (í)
1. nav. mn., zool. škodljivi poljski, velikim mišim podobni glodavci, ki delajo rove pod zemljo, Microtinae: krtice in drugi škodljivci
2. nar. voluhar: zatreti krtice na vrtu
SSKJ²
krtíca2 -e ž (í)
med. vozlu podobna razširina žile: krtica se je predrla
// krčna žila: krtice na nogah
SSKJ²
krtíčar -ja m (ȋ)
agr. stroj za delanje drenažnih rovov:
SSKJ²
krtíčast -a -o prid. (í)
med. ki ima veliko krtic: krtičasta noga
SSKJ²
krtína -e ž (í)
manjši kup zemlje, ki ga izrije krt: s koso je zadel ob krtino; krtine na travniku
// nav. ekspr. manjši kup zemlje: ob kopačih na pobočjih so nastajale krtine
// ekspr. manjši hrib, vzpetina: na vsako krtino se je povzpel
SSKJ²
krtínast -a -o prid. (í)
poln krtin: zanemarjeni in krtinasti travniki
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
krtínje -a s (ȋ)
več krtin, krtine: sveže krtinje; krtinje na travniku
SSKJ²
krtínka -e ž (ȋ)
vrtn. prst iz krtine: dodati lončnicam krtinko
SSKJ²
krtínovec -vca m (í)
nar. vzhodno krtina: s koso je zadel ob krtinovec
SSKJ²
kŕtov -a -o prid. (r̄)
nanašajoč se na krte: krtovi rovi; krtova jama
● ekspr. iti v krtovo deželo umreti
SSKJ²
krtovínjak -a m (ȋ)
nar. prekmursko krtina: na travniku je bilo veliko krtovinjakov
SSKJ²
krúc -a m (ȗ)
1. v madžarskem okolju, nekdaj kmečki upornik: odločne zahteve krucev
2. nar. vzhodno sposoben, podjeten človek: bil je res pravi kruc
SSKJ²
krucenál medm. (ȃ)
nižje pog. izraža močno podkrepitev trditve: ne bom si sam kuhal, krucenal
SSKJ²
krúci medm. (ȗ)
nižje pog. izraža močno podkrepitev trditve: kruci, tu sem jaz gospodar
SSKJ²
krucifíks1 -a m (ȋ)
knjiž. križ, razpelo: nad klečalnikom je visel krucifiks / slikar krucifiksov
SSKJ²
krúcifíks2 medm. (ȗ-ȋ)
nižje pog. izraža močno podkrepitev trditve: bom že napravil red, krucifiks
SSKJ²
krucinál medm. (ȃ)
nižje pog. izraža močno podkrepitev trditve: krucinal, vsega mi pa ne boste odnesli
SSKJ²
krúcniti -em dov. (ú ȗ)
nar. zahodno klecniti: kolena so mu krucnila
SSKJ²
krúgla -e ž (ȗ)
nar. večja, navadno lončena posoda za vodo: napolniti kruglo
● star. gleda kakor hudič iz krugle zelo grdo, jezno
SSKJ²
krùh krúha m (ȕ ú)
1. pečeno živilo iz moke, vode, kvasa: jesti kruh; postregli so s kruhom in vinom; star, suh kruh; zadišalo je po svežem kruhu; kruh s kiselkastim okusom; drobtina kruha; skorja, sredica kruha; dober je kot kruh; tega sem vajen kot (vsakdanjega) kruha / hlebec, štruca kruha; kos kruha / mesila je testo za kruh / kruh vzhaja; peči kruh / knjiž., z oslabljenim pomenom že zgodaj je okusil kruh bridkosti
// tako živilo v obliki hlebca, štruce: odlomiti kos, krajec kruha; dobro zapečen kruh / bel(i), črn(i) kruh; Grahamov kruh; koruzni, rženi kruh; mlečni, oljnati kruh; kruh iz ajdove moke / (pletena) košarica za kruh / rezati kruh na kose, rezine / pog.: četrt kruha, prosim; kupiti več kruhov
// kos, odrezan od hlebca, štruce: nadrobiti kruh v mleko; namazati kruh z maslom; na kruh je dal sir / pog. pojedel je tri kruhe
2. ekspr. pridelek, navadno žitni: toča je uničila ves kruh / letos bo dosti kruha / zemlja je rodila slab kruh
3. ekspr. delo, zaposlitev, ki daje zlasti materialne dobrine: za vse ne bo kruha; upal je, da bo dobil kruh; imeti, izgubiti (dober, slab) kruh; dolgo je iskal kruha / tovarna daje kruh veliko ljudem / končno je prišel h kruhu / biti, priti ob kruh; šel je v tujino za kruhom
// s prilastkom delo, poklic sploh: opustil je kmečki kruh; rudarskega kruha ne zmore več; slab pisateljski kruh / pomagal mu je do gosposkega kruha
4. ekspr. (osnovna) materialna sredstva, materialne dobrine: truditi se za kruh; borba, skrb za (vsakdanji) kruh / kruh si je služil s kmetovanjem / pri hiši je veliko kruha / to delo je njegov kruh
● kruh se je lepo dvignil vzhajal; ekspr. iz te moke ne bo kruha prizadevanje se ne bo uresničilo, ne bo dalo pričakovanega rezultata; star. v življenju je večkrat kruha stradal živel v pomanjkanju; ekspr. še vedno mu oče reže kruh daje sredstva za življenje; bibl. človek ne živi samo od kruha človeka ne zadovoljijo samo materialne dobrine; ekspr. živeti ob kruhu in vodi zelo slabo, v pomanjkanju; ekspr. vsi otroci so že pri kruhu odrasli in zaposleni; pog. biti pri lahkem kruhu imeti ne naporno in dobro plačano službo; ekspr. iti s trebuhom za kruhom iskati zaslužek zunaj domačega kraja, domovine; ekspr. jesti bel(i), črn(i) kruh živeti v izobilju, pomanjkanju; ekspr. (belega) kruha je pijan, sit zaradi izobilja je objesten, predrzen; ekspr. sprl se je z (belim) kruhom zavrnil je donosen položaj, službo; vznes. trpljenje je moj vsakdanji kruh trpljenja, hudega sem navajen; ekspr. njegov kruh je bil grenek preživljal se je s težkim, neprijetnim delom; smeje se kot cigan belemu kruhu široko, na vsa usta; za lenuha ni kruha len človek ne more pričakovati materialnih dobrin; zarečenega kruha se največ poje prenagljene izjave, sodbe mora človek dostikrat preklicati, spremeniti; preg. kdor zgodaj vstaja, mu kruha ostaja kdor je delaven, prizadeven, dobro živi
♦ etn. obredni kruh pečen ob krstu, poroki in za določene praznike; obrt. domači kruh z moko potresen in v pletenih košaricah vzhajan pekovski kruh; gobasti kruh z neprožno sredico; pekovski kruh; rel. darovati (pri maši) kruh in vino
SSKJ²
krúharica -e ž (ȗ)
ekspr. ženska, ki peče ali prodaja kruh: krčmarji, mesarji in kruharice
SSKJ²
kruhárna -e ž (ȃ)
ekspr. prodajalna kruha: kruharna ob Ljubljanici; kruharna in mesnica
SSKJ²
krúhek -hka m (ȗ)
1. ekspr. manjšalnica od kruh: mati je rezala kruhek / kruhek se že peče / boj za ljubi kruhek / kruhek si je namazala z maslom kos, košček kruha
2. hlebček, štručka: kupiti kruhke / masleni kruhek
3. v zvezi obloženi kruhek rezina kruha, navadno namazana, na kateri so dekorativno naloženi zlasti razni mesni izdelki in sir: naročil je dva obložena kruhka; postregli so jim z obloženimi kruhki
♦ etn. mali ali škofjeloški kruhek pecivo iz ržene moke in medu, oblikovano navadno v izrezljanih lesenih modelih
SSKJ²
kruhobórec -rca m (ọ̑)
slabš. kdor se bori, si prizadeva (samo) za materialne dobrine: kruhoborci in karieristi / razmere so ga prisilile, da je postal kruhoborec
SSKJ²
kruhobórski -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na kruhoborce ali kruhoborstvo: osnova njegovemu delu je kruhoborska previdnost / kruhoborski uradnik
SSKJ²
kruhobórstvo -a s (ọ̑)
slabš. boj, prizadevanje (samo) za materialne dobrine: častihlepje in kruhoborstvo / vse svoje življenje je moral omejiti na kruhoborstvo
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
kruhodajálec -lca [kruhodajau̯ca in kruhodajalca] m (ȃ)
star. delodajalec: sprl se je s svojim kruhodajalcem
SSKJ²
kruhojédec -dca m (ẹ̑)
ekspr. kdor (rad) je kruh: bil je velik kruhojedec / postal je okupatorjev kruhojedec
SSKJ²
krúhov -a -o prid. (ú)
ki je iz kruha: kruhovi cmoki; kruhova juha
// krušen: kruhova skorja in sredica / kruhove drobtine
SSKJ²
krúhovec -vca m (ú)
1. ekspr. kdor (rad) je kruh: bil je pravi kruhovec
2. nekdaj redka jed iz poparjenega kruha: jedli so kruhovec in kislo mleko
3. bot. tropsko drevo z izredno debelim deblom, Adansonia digitata: sadeži kruhovca
SSKJ²
krúlba -e ž (ȗ)
nav. šalj. kruljenje: krulba je potihnila
SSKJ²
krúlec -lca m (ȗ)
ekspr. prašič: svinjak je bil poln krulcev
SSKJ²
krúlež -a m (ȗ)
kruljenje: krulež lačnih svinj
SSKJ²
krulíncati -am nedov. (ȋ)
ekspr. (na rahlo) kruliti: prašički krulincajo
SSKJ²
krulíti in krúliti -im nedov. (ī ú)
1. oglašati se z zamolklim, hreščečim, pretrganim glasom: lačni prašiči krulijo / brezoseb. kruli mi po trebuhu
● ekspr. želodec mu kruli lačen je
2. slabš. peti z močnim, hreščečim, neprijetnim glasom: pijanci so krulili in tulili
    krulèč -éča -e:
    slišal je kruleče glasove
SSKJ²
kruljáti -ám nedov. (á ȃ)
ekspr. šepati: starec krulja / kruljal je za njimi
// slabš. težko, nerodno hoditi: kruljal je dalje
SSKJ²
krúljav -a -o prid. (ú)
ekspr. šepast, šepav: kruljav fant; ostal je kruljav vse življenje
SSKJ²
krúljavec -vca m (ú)
ekspr. šepav človek: berači in kruljavci
SSKJ²
krúljavost -i ž (ú)
ekspr. šepavost: v šali si je privoščil njegovo kruljavost
SSKJ²
krúljenje -a s (ú)
glagolnik od kruliti: iz svinjaka se je slišalo močno kruljenje / njegovega kruljenja ni mogel več prenašati
SSKJ²
krúmpast -a -o prid. (ú)
nižje pog. šepast, šepav: bila je grda in krumpasta
SSKJ²
krúncati -am nedov. (ȗ)
ekspr. šepati: že od rojstva krunca
SSKJ²
krúncelj -clja m (ú)
star. ledena sveča: od streh visijo dolgi krunclji
SSKJ²
krúp -a m (ȗ)
med. davica žrela, grlovka:
SSKJ²
krupjé -êja m (ẹ̑ ȇ)
igr. uslužbenec v igralnici, ki vodi igro, navadno pri ruleti: krupje je zavrtel ruleto
SSKJ²
krupjêjka -e ž (ȇ)
igr. uslužbenka v igralnici, ki vodi igro, navadno pri ruleti: spretna krupjejka / izobraževala se je za krupjejko
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
krupón -a m (ọ̑)
usnj. vsak od dveh delov kože s hrbta goveda ali prašiča: desni, levi krupon
// usnje iz te kože, navadno za podplate: nepremočljiv, odporen krupon / komerčni krupon trdo podplatno usnje za težko obutev
SSKJ²
krúšen -šna -o prid. (ū)
nanašajoč se na kruh: odrezal si je krušno rezino; krušna skorja in sredica / krušne drobtine / krušno testo / krušni nož; zakurila je v krušni peči / krušni oče očim; pog. (krušna) karta zlasti v vojnem času živilska nakaznica; krušna mati mačeha / star.: živeli so v slabih krušnih razmerah materialnih; rešen je vseh krušnih skrbi
// star. premožen, bogat: krušen kmet / leto je krušno
♦ agr. krušno žito žito za mletje; bot. krušna plesen plesen, ki tvori zelenkasto sive prevleke na organskih snoveh, Penicillium crustaceum
SSKJ²
krušíti in krúšiti -im, in krúšiti -im nedov. (ī ú; ú ū)
povzročati, da odpadajo majhni, drobni deli s površja kake stvari: začel je lomiti ključavnico in krušiti desko; ne kruši stene
    krušíti se in krúšiti se, in krúšiti se
    zaradi delovanja zunanjih sil izgubljati s površja majhne, drobne kose: omet se kruši; kamenje se je začelo krušiti / lonec se že kruši
SSKJ²
krušljív -a -o prid. (ī í)
ki se (rad) kruši: stari krušljivi zidovi / krušljiva skala
SSKJ²
krušljívost -i ž (í)
lastnost, značilnost krušljivega: krušljivost stene
SSKJ²
krúšna -e ž (ū)
nar. koroško (krušno) žito: krušno so hranili za poletne mesece
● nar. prekmursko iti na krušno postati preužitkar
SSKJ²
krúšnica -e ž (ȗ)
1. krpa za pokrivanje, zavijanje (krušnega) testa, kruha: krušnico je posula z moko; zaviti kruh v belo krušnico
2. podolgovata posoda za testo, pletena iz slame: dati kruh v krušnico
3. etn. miza s koritom za mesenje: nasuti moko v krušnico
SSKJ²
krúšnik -a m (ȗ)
1. krušnjak: v krušniku je imel hrane za tri dni
2. nar. vzhodno preužitkar: trdo življenje krušnika
SSKJ²
krušnják in krúšnjak -a m (á; ȗ)
torba, navadno za čez ramo, v kateri se nosi hrana: segel je v krušnjak po malico; krušnjak in vetrovka
SSKJ²
krút -a -o prid., krútejši (ȗ ū)
ki v svojem ravnanju, dejanju zlasti v odnosu do ljudi, živali uporablja nepopustljivo nasilje, nepopustljiv pritisk: krut človek, sovražnik; krut in sebičen je / krut odnos do ujetnikov; kruta strogost / to so bili kruti časi / ekspr. kruta resnica
// knjiž., ekspr. zelo hud: krut mraz / kruta kazen / živi v kruti revščini
    krúto 
    1. prislov od krut: kruto ravna z njim
    2. ekspr. izraža visoko stopnjo, močno obliko česa: vse se mu kruto maščuje; kruto se varaš
SSKJ²
krútež -a m (ȗ)
knjiž. krut človek: krutež in surovež
SSKJ²
krútost -i ž (ū)
lastnost, značilnost krutega človeka: krutost osvajalcev / nastopil je z vso krutostjo / krutost njegovih besed jo je prizadela
SSKJ²
kruzeiro in cruzeiro tudi kruzêjro tudi kruzêro -a [prva oblika kruzêjro; druga oblika kruzêjro in kruzêro] m (ȇ)
nekdaj denarna enota Brazilije: dati več milijonov kruzeirov nagrade / novi kruzeiro
SSKJ²
krváv -a -o prid. (ȃ)
1. nanašajoč se na kri
a) v roki je držal krvav nož; krvav sneg; imel je krvave dlani, roke; bolnikovo blato je bilo krvavo / otrok je ves potolčen in krvav; po obrazu je krvav; obveza je že krvava / krvav madež na obleki; srna je puščala krvavo sled / krvavi telečji zrezki / krvava klobasa krvavica / krvavi žulji / ekspr. pogledal ga je s krvavimi očmi
b) nav. ekspr.: krvavi boji; prišlo je do krvavega konca, obračuna; krvav pretep, zločin; krvave demonstracije; krvava zadušitev revolucije; krvavo dejanje; maščevanje je bilo krvavo / krvave izkušnje iz vojnih let / zavladal je krvav teror
c) ekspr.: goreti s krvavim plamenom, žarom; oblaki so bili čisto krvavi; krvava zarja
2. ekspr. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji, v močni obliki: krvava krivica se mu godi; krvava žalitev / to je v krvavem nasprotju / govoril je s krvavo resnobo / moral je plačevati krvave denarje
● ekspr. začel se je krvavi ples bitka, bojevanje; ekspr. potil je krvavi pot zelo se je trudil, trpel; knjiž., ekspr. jokati krvave solze zelo trpeti; ekspr. biti krvav pod kožo nagnjen k strastem, materialnim užitkom; ekspr. roke ima do komolcev krvave zakrivil je veliko smrti; veliko ljudi je pobil
♦ bot. krvavi mlečnik rastlina z zlato rumenimi cveti, ki ima v steblu temno rumen strupen sok, Chelidonium majus; etn., kot grožnja otrokom ubogaj, drugače te bo odneslo krvavo stegno; med. krvava griža griža s krvavim blatom; pravn. krvavi denarič sodna pristojbina v srednjem veku v zvezi z umorom ali ubojem; krvavo sodišče; zool. krvava uš škodljiva žuželka, pokrita z belim voščenim puhom, Eriosoma lanigerum
    krvávo 
    1. prislov od krvav: krava krvavo mokri / piše se narazen ali skupaj krvavo rdeč ali krvavordeč obraz
    2. ekspr. izraža visoko stopnjo, močno obliko česa: krivda se mu krvavo maščuje; krvavo mi bo plačal; to še krvavo potrebujem; hrane krvavo primanjkuje; krvavo zaslužen denar; krvavo zares gre; sam.: do krvavega ga je pretepel
SSKJ²
krvávec -vca m (ȃ)
1. ekspr. rabelj, krvnik: biriči in krvavci
// krvav, ranjen človek: vklenjeni krvavec
2. nar. koroško govedo, ki krvavo mokri: bil je priča, da je vol krvavec (Prežihov)
● slabš. obtoženec na procesu proti delavskim voditeljem, ki so pozivali na nasilno spremembo družbenega sistema, v Celovcu leta 1884
♦ bot. šentjanževka; min. hematit
SSKJ²
krvavênje -a s (é)
glagolnik od krvaveti: skušal je zaustaviti krvavenje; krvavenje iz nosa / krvavenje iz maternice
SSKJ²
krvavéti -ím nedov. (ẹ́ í)
1. biti v stanju, ko se izliva, izteka kri iz žile: že zelo dolgo krvavi; močno krvavi iz nosa; še malo krvavi na roki / prsti mu krvavijo; rana je začela spet krvaveti / ekspr. hodil je tako dolgo, da so mu noge krvavele
● knjiž. srce ji je krvavelo od bridkosti, trpljenja zelo je trpela
// knjiž., ekspr. bojevati se: naši očetje so krvaveli na mnogih bojiščih; krvaveti za domovino, svobodo / ta narod že dolgo krvavi
2. knjiž. oddajati rdečo svetlobo: večerno nebo je krvavelo; ogenj na ognjišču krvavi
    krvavèč -éča -e:
    tiščal je krvavečo arterijo; krvaveča glava
SSKJ²
krvavíca -e ž (í)
klobasa z nadevom, ki mu je primešana kri: delati krvavice; krvavica in jetrnica / krvavica s kislim zeljem / sladka krvavica
SSKJ²
krvavíčnost -i ž (ī)
med. bolezensko stanje moških, pri katerem se krvavitev težko ustavi; hemofilija: podedovati krvavičnost
SSKJ²
krvavítev -tve ž (ī)
izliv, iztekanje krvi iz žil: zaustaviti krvavitev; prišlo je do krvavitve; nevarna krvavitev / huda krvavitev iz rane
♦ med. možganska krvavitev izliv krvi v možgane iz pretrgane žile; notranja krvavitev krvavitev notranjih organov
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
krvavíti -ím nedov. (ī í)
delati kaj krvavo: krvaviti obvezo
SSKJ²
krvávkast -a -o prid. (ȃ)
ki vsebuje kri: krvavkast izcedek, izmeček; na ustih je imel krvavkasto peno / krvavkast madež
// ekspr. rdečkast: krvavkasta svetloba
SSKJ²
krvavo... ali krvávo... prvi del zloženk (ȃ)
nanašajoč se na krvav: krvavoličen; krvavook
SSKJ²
kŕvca -e ž (ȓ)
ekspr. kri1: topla krvca mu teče po obrazu
SSKJ²
kŕven -vna -o prid. (r̄)
nanašajoč se na kri: krvni madež; pes teče po krvni sledi / narediti krvno preiskavo / krvno barvilo snov, ki daje rdečim krvničkam barvo in prenaša kisik v tkivo / zelo vidne krvne žile / krvni sorodnik; krvno maščevanje
● Turki so pobirali krvni davek jemali s seboj dečke iz osvojenih dežel; publ. krvni davek izgubljena življenja v vojni, v prometnih nesrečah
♦ anat. jetrni krvni obtok; krvni obtok gibanje, premikanje krvi v telesu; biol. krvna ploščica; belo krvno telesce brezbarvna krvna celica, ki se giblje s panožicami; rdeče krvno telesce krvna celica, ki vsebuje hemoglobin; med. krvni pritisk pritisk krvi na stene žil in srca; krvni serum tekočina, ki se izloči pri strjevanju krvi; izmeriti krvni sladkor količino glukoze v krvi; krvni strdek poltrdna masa iz strjene krvi; krvna plazma; krvna skupina dedne imunološke lastnosti rdečih krvničk; krvna slika rezultat preiskave belih in rdečih krvničk; pravn. krvno sodstvo
SSKJ²
krvénka -e ž (ẹ̄)
bot., navadno v zvezi navadna krvenka močvirska rastlina s suličastimi listi in vijoličastimi cveti v socvetju, Lythrium salicaria:
SSKJ²
krvi... prvi del zloženk, kakor krvižejen, ipd., gl. kri1
SSKJ²
krvníca -e ž (í)
1. knjiž. ženska, ki (poklicno) izvršuje smrtno kazen: izročena je bila krvnici
● šport. žarg. njena krvnica v tretjem kolu tekmovalka, ki jo je premagala
2. bot. navadno užitna goba belkaste ali rjavkaste barve, brez klobuka; prašnica
SSKJ²
krvníčka -e ž (ī)
nav. mn., biol. krvna celica: nastanek krvničk / bela, rdeča krvnička
SSKJ²
krvník -a m (í)
knjiž. rabelj: delo krvnika / izročiti koga krvniku
// ekspr. kdor preganja, terorizira, ubija ljudi, zlasti med vojno: krvniki divjajo po deželi; brezdušen, krut krvnik
SSKJ²
krvnína -e ž (ī)
pravn., v srednjem veku spravnina za usmrtitev ali hudo telesno poškodbo:
SSKJ²
krvníški -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na krvnike: krvniški posel / krvniški oder
SSKJ²
krvníštvo -a s (ȋ)
knjiž. rabeljstvo: krvništvo se mu je zastudilo / krvništvo okupatorjev
SSKJ²
krvnožílen -lna -o prid. (ȋ)
knjiž. žilen: krvnožilni sistem
SSKJ²
krvo... prvi del zloženk
nanašajoč se na kri: krvodajalec; krvoločen; krvotok, krvožilen
SSKJ²
krvodajálec -lca [kərvodajau̯ca in kərvodajalca] m (ȃ)
kdor da, daje kri: zbralo se je veliko prostovoljnih krvodajalcev
SSKJ²
krvodajálka -e [kərvodajau̯ka in kərvodajalka] ž (ȃ)
ženska, ki da, daje kri: že več let je krvodajalka; redna krvodajalka
SSKJ²
krvodajálski -a -o [kərvodajalski in kərvodajau̯ski] prid. (ȃ)
nanašajoč se na krvodajalce ali krvodajalstvo: organizirati krvodajalsko akcijo / krvodajalska izkaznica, značka
SSKJ²
krvodajálstvo -a [kərvodajalstvo in kərvodajau̯stvo] s (ȃ)
dejavnost krvodajalcev: krvodajalstvo se je v zadnjem času zelo razmahnilo; organizatorji krvodajalstva
SSKJ²
krvolítje -a s (ī)
knjiž., ekspr. morjenje, ubijanje, navadno množično: dovolj je bilo krvolitja; prišlo je do strašnega krvolitja
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
krvolóčen -čna -o prid., krvolóčnejši (ọ́ ọ̄)
1. nav. ekspr. ki (rad) mori, ubija: krvoločen lev, tiger; krvoločna čreda volkov; krvoločne zveri
// slabš. zelo okruten, brezobziren: krvoločen vladar / krvoločen človek / na obrazu se mu je pojavil krvoločen nasmeh
2. ekspr. ki (rad) pije, sesa kri: napadli so ga krvoločni komarji; sestradane, krvoločne živalice
SSKJ²
krvolóčnež -a m (ọ̑)
nav. ekspr. krvoločen človek: takšnih bojev so se udeleževali brezsrčneži in krvoločneži
SSKJ²
krvolóčnica -e ž (ọ̑)
nav. ekspr. krvoločna ženska: brezčutna krvoločnica
SSKJ²
krvolóčnik -a m (ọ̑)
star. krvoločen človek: nasilja krvoločnikov
SSKJ²
krvolóčnost -i ž (ọ́)
nav. ekspr. lastnost, značilnost krvoločnega: krvoločnost zveri / slabš. znan je bil po svoji krvoločnosti
SSKJ²
krvolòk in krvolók -óka m (ȍ ọ́; ọ̑)
knjiž. krvoločna zver: volk je znan krvolok
// krvoločen človek: krvoloki so mu ubili sina
SSKJ²
krvolúžen -žna -o prid. (ū)
tisk., v zvezi krvolužna sol sol, ki se uporablja pri jedkanju filma:
SSKJ²
krvomóčen -čna -o prid. (ọ̄)
nanašajoč se na krvomočnost: krava je postala krvomočna
SSKJ²
krvomóčnica -e ž (ọ̑)
bot. rastlina z deljenimi ali nedeljenimi listi in modrimi, vijoličastimi, rožnatimi ali belimi cveti, Geranium: natrgati si šopek krvomočnic / srebrna krvomočnica
SSKJ²
krvomóčnost -i ž (ọ̄)
vet. izločanje krvi s sečem, navadno pri govedu: to bolezen spremlja krvomočnost
SSKJ²
krvoprelítje -a s (ȋ)
knjiž., ekspr. morjenje, ubijanje, navadno množično: prišlo je do strašnega krvoprelitja; narediti konec krvoprelitju
SSKJ²
krvoséčnost -i ž (ẹ̄)
med. izločanje krvi s sečem: pogost znak te bolezni je krvosečnost
SSKJ²
krvosès in krvosés -ésa m (ȅ ẹ́; ẹ̑)
slabš. brezobziren, neusmiljen izkoriščevalec: oduren priganjač in krvoses; vaški krvosesi; bil je pravi krvoses delavcev
// nav. ekspr. žival, ki (rada) pije, sesa kri: brenclji so pravi krvosesi
SSKJ²
krvosésen -sna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na krvosese: krvosesna podlasica / krvosesni denarni mogotci
SSKJ²
krvoskrúnec -nca m (ȗ)
kdor ima spolne odnose z najožjim (krvnim) sorodnikom: obsojen je bil kot krvoskrunec
SSKJ²
krvoskrúnka -e ž (ȗ)
ženska, ki ima spolne odnose z najožjim (krvnim) sorodnikom: krvoskrunka in grešnica
SSKJ²
krvoskrúnski -a -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na krvoskrunce ali krvoskrunstvo: krvoskrunska ljubezen / živeti v krvoskrunskem razmerju
SSKJ²
krvoskrúnstvo -a s (ȗ)
spolni odnosi med najožjima (krvnima) sorodnikoma: zagrešiti krvoskrunstvo; vzrok za krvoskrunstvo / živeti v krvoskrunstvu
SSKJ²
krvoslédec -dca m (ẹ̑)
lov. pes, ki sledi obstreljeno divjad po krvni sledi: glasen lajež krvosledcev
SSKJ²
krvosléden -dna -o prid. (ẹ̄)
knjiž., v zvezi krvosledni pes barvar, krvosledec: trop krvoslednih psov
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
krvosrámen -mna -o prid. (á ā)
knjiž. krvoskrunski: krvosramna ljubezen
SSKJ²
krvosrámnica -e ž (ȃ)
knjiž. krvoskrunka: pijanka je in krvosramnica
SSKJ²
krvosrámnik -a m (ȃ)
knjiž. krvoskrunec: krvosramnik in zvodnik
SSKJ²
krvosrámstvo -a s (ȃ)
knjiž. krvoskrunstvo: kazen za krvosramstvo
SSKJ²
krvotóčen -čna -o prid. (ọ̄)
nanašajoč se na krvotok: krvotočne motnje / krvotočna rana
SSKJ²
krvotòk in krvotók -óka m (ȍ ọ́; ọ̑)
knjiž. krvavitev, krvavenje, navadno močno: obveza ni ustavila krvotoka
// krvni obtok: skrbeti za pravilen krvotok
SSKJ²
krvotvóren -rna -o prid. (ọ̄)
biol., navadno v zvezi krvotvorni organ organ, v katerem se tvorijo krvne celice: obolelost krvotvornih organov
SSKJ²
krvožêljen -jna -o prid. (é ē)
1. nav. ekspr. ki (rad) pije, sesa kri: krvoželjni komarji
2. nav. ekspr. ki (rad) mori, ubija: krvoželjen tiger
// slabš. zelo okruten, brezobziren: krvoželjni vojaki
SSKJ²
krvožêljnost -i ž (é)
nav. ekspr. lastnost, značilnost krvoželjnega: krvoželjnost tigrov / slabš. polaščala se ga je krvoželjnost
SSKJ²
krvožílen -lna -o prid. (ȋ)
knjiž. žilen: krvožilna obolenja / krvožilni sistem
SSKJ²
krznár -ja m (á)
kdor se poklicno ukvarja z izdelovanjem oblačil iz krzna: kučmo in plašč je naročila pri najboljšem krznarju; krznar in usnjar
SSKJ²
krznaríja -e ž (ȋ)
podjetje, delavnica za krznarsko obrt: odpreti krznarijo / ukvarja se tudi s krznarijo s krznarstvom
SSKJ²
krznárka -e ž (á)
ženska, ki se poklicno ukvarja z izdelovanjem oblačil iz krzna: šivilja in krznarka
SSKJ²
krznárski -a -o prid. (á)
nanašajoč se na krznarje ali krznarstvo: krznarski mojster / krznarska industrija, obrt
SSKJ²
krznárstvo -a s (ȃ)
krznarska obrt: razvoj krznarstva in usnjarstva
// podjetje, delavnica za to obrt:
SSKJ²
krznén -a -o prid. (ẹ̑)
ki je iz krzna: jopič s krznenim ovratnikom; krznene rokavice / nosila je dragocen krznen plašč
SSKJ²
krznína -e ž (í)
krzno: obšiti s krznino / razstava krznine / dama v krznini
SSKJ²
kŕzno -a s (ŕ)
živalska koža, strojena z dlako vred: kupovati, prodajati krzno; plašč obrobiti, podložiti s krznom / astrahansko, bobrovo, kunje, ovčje krzno / imitacija krzna / plašč s krznom s krznenim ovratnikom / ekspr. oblači se v dragoceno krzno
♦ obrt. plemenito krzno tanko in odporno, z lesketajočo se dlako
SSKJ²
kržák -a m (á)
nar. vzhodno ročna ribolovna priprava z mrežo, pritrjeno na dveh prekrižanih palicah; križak
SSKJ²
kržlják -a m (á)
kržljavec: med srnjaki so ostali le kržljaki
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
kržljàv -áva -o prid. (ȁ á)
nav. ekspr. slabo razvit, zakrnel: hodil je med kržljavimi hrasti / zajci so bili majhni in kržljavi / kržljava rast / slabš. kržljav otrok
SSKJ²
kržljávec -vca m (ȃ)
ekspr. slabo razvita, zakrnela žival, rastlina: ob poti so rasli sami kržljavci; v gnezdu ni bilo nobenega kržljavca / slabš. bil je duševni in telesni kržljavec
SSKJ²
kržljávost -i ž (á)
nav. ekspr. lastnost, značilnost kržljavega: proučuje kržljavost pri živalih; kržljavost drevja
SSKJ²
ks [kś] medm., klic psu
napadi1, zgrabi: ks, ks, daj ga!
SSKJ²
ksantípa -e ž (ȋ)
slabš. zlobna, prepirljiva (zakonska) žena: ksantipa mu je grenila življenje / oženil se je s pravo ksantipo
SSKJ²
ksantofíl -a m (ȋ)
bot. rumeno ali rjavo barvilo v rastlinskih celicah:
SSKJ²
ksébni -a -o prid. (ẹ̑)
pri vpreženi živini levi: ksebni konj, vol / na ksebno stran je vpregel kravo; sam.: pognati ksebnega
SSKJ²
ksenofób -a m (ọ̑)
kdor čuti sovraštvo, odpor do tujcev in tujega: zmerjali so ga s ksenofobom; rasist, nacionalist in ksenofob
SSKJ²
ksenofóben -bna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na ksenofobijo: imeti ksenofoben odnos do manjšin; ksenofobna politika; biti, postati ksenofoben
SSKJ²
ksenofóbičen -čna -o prid. (ọ́)
nanašajoč se na ksenofobijo: imeti ksenofobičen odnos do tuje kulture; biti, postati ksenofobičen; ksenofobična izjava; ksenofobična politika
SSKJ²
ksenofobíja -e ž (ȋ)
sovraštvo, odpor do tujcev in tujega: članek obravnava ksenofobijo pri posameznih narodih
SSKJ²
ksénon -a m (ẹ̑)
kem. težek žlahtni plin brez barve, vonja in okusa, element Xe: s ksenonom napolnjena cevka
SSKJ²
ksero... ali ksêro... prvi del zloženk (ȇ)
nanašajoč se na izdelovanje kopij po elektrostatičnem postopku: kserografija; kserokopija / kseroizpis in ksero izpis
SSKJ²
kserofít -a m (ȋ)
bot. rastlina, ki uspeva na suhih tleh: med kserofite spada poleg puščavskih rastlin tudi planika
SSKJ²
kserográf -a m (ȃ)
tisk. naprava za izdelavo kopij po elektrostatičnem postopku:
SSKJ²
kserografíja -e ž (ȋ)
tisk. izdelovanje kopij po elektrostatičnem postopku: pri svojem delu si je veliko pomagal s kserografijo
// dejavnost, ki se ukvarja s takim izdelovanjem kopij: razvoj kserografije
SSKJ²
kserografírati -am nedov. in dov. (ȋ)
tisk. izdelovati kopije po elektrostatičnem postopku:
SSKJ²
ksêroks -a m (ȇ)
tisk. kserograf: kupiti kseroks; v prid. rabi: kseroks kopija
SSKJ²
ksêroksen -sna -o prid. (ȇ)
tisk. nanašajoč se na izdelovanje kopij po elektrostatičnem postopku: kseroksna kopija / kseroksni papir
SSKJ²
kseroksírati -am nedov. in dov. (ȋ)
izdelovati kopije po elektrostatičnem postopku: fotografirati in kseroksirati / kseroksirati dokumente
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
ksíht -a m (ȋ)
nižje pog., nav. slabš. obraz: nakremžil je ksiht
SSKJ²
ksilén -a m (ẹ̑)
kem. benzen z dvema metilnima skupinama:
SSKJ²
ksilít -a m (ȋ)
petr. premog, v katerem je lesna zgradba jasno vidna, lesni premog: v kupu lignita je tudi nekaj ksilita
SSKJ²
ksilofón -a m (ọ̑)
glasb. glasbilo z lesenimi ploščicami, na katere se udarja z lesenima paličicama: igrati na ksilofon
SSKJ²
ksilografíja -e ž (ȋ)
um. grafična tehnika, pri kateri se z žlebičastimi dleti in raznimi noži reže v leseno ploščo; lesorez: uspehi ksilografije
SSKJ²
ksilográfski -a -o (ȃ)
pridevnik od ksilografija: ksilografska tehnika
SSKJ²
ksilól -a m (ọ̑)
kem. ksilen
SSKJ²
ksilolít -a m (ȋ)
grad. zmes lesne moke, žganega magnezita, raztopine magnezijevega klorida za pode:
SSKJ²
ksilolíten -tna -o prid. (ȋ)
grad. ki je iz ksilolita: ksilolitni tlak
SSKJ²
kšèft kšêfta in kšéft -a m (ȅ é; ẹ̑)
nižje pog. trgovska dejavnost, trgovanje, ki prinaša navadno večji dobiček: ima smisel za kšeft / naredil je dober kšeft kupčijo
// delo, opravek: ta kšeft mu ne gre od rok
SSKJ²
kúb1 -a m (ȗ)
mat. tretja potenca števila: izračunati kub / x na kub [x3]
SSKJ²
kub2 
kocka1:gl. kubus
SSKJ²
kúba -e ž (ȗ)
cigara iz srednje dobrih vrst tobaka, krajša od havane: kaditi kubo
SSKJ²
kubánski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na Kubance ali Kubo: kubanski revolucionarji
♦ gastr. kubanski rum originalni rum z manj močno aromo in manjšo stopnjo alkohola
SSKJ²
kubatúra -e ž (ȗ)
prostornina, navadno kot izraz količine: kubatura stavbe je zelo velika / izračunati kubaturo izkopane zemlje
// strojn. prostornina, ki jo opiše bat pri svojem gibanju v valju; gibna prostornina: vozila z različnimi kubaturami / kubatura motorja
SSKJ²
kúben -bna -o prid. (ȗ)
mat. kubičen2: kubna enačba, funkcija / kubni meter
SSKJ²
kúbičen1 -čna -o prid. (ú)
nanašajoč se na kubus: kubična gmota podstavka / kubična masovnost kraške hiše
SSKJ²
kubíčen2 in kúbičen -čna -o prid. (ȋ; ú)
1. nanašajoč se na kub: kubični koren; kubična enačba, funkcija
2. v zvezi kubični meter enota za merjenje prostornine: kupiti tri kubične metre drv; izkopali so več kubičnih metrov [m3] zemlje / kubični centimeter
● pog. koliko kubičen je motor kolikšna je njegova gibna prostornina
♦ min. kubični silikat silikat, ki se pojavlja v kristalih kubičnega sistema; kubični sistem sistem, v katerem so vse tri osi med seboj pravokotne in enako dolge
SSKJ²
kúbičnost -i ž (ú)
knjiž. lastnost, značilnost kúbičnega: kubičnost kamnitnega podstavka; poudaril je kubičnost predmetov / masivna kubičnost
SSKJ²
kubík -a m (ȋ)
pog. kubični meter: za kubik lesa je dobil precej denarja; odmetati več kubikov snega / meriti v kubikih
// med. žarg. kubični centimeter: vbrizgal mu je več kubikov zdravila / koliko kubikov ima motor tvojega avtomobila
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
kubíranje -a s (ȋ)
glagolnik od kubirati: kubiranje binoma
SSKJ²
kubírati -am nedov. in dov. (ȋ)
mat. računati tretjo potenco števila: kubirati in kvadrirati
SSKJ²
kubíst -a m (ȋ)
predstavnik kubizma: skupina ekstremnih kubistov
SSKJ²
kubístičen -čna -o prid. (í)
nanašajoč se na kubiste ali kubizem: kubistična slika / kubistična razstava / ekspr. na steni je visel čisto kubističen portret
SSKJ²
kubízem -zma m (ī)
um. zahodnoevropska umetnostna smer v slikarstvu v začetku 20. stoletja, ki upodablja naravo tako, da jo razstavlja na osnovne prostorske oblike: predstavnik kubizma
SSKJ²
kúbus tudi kúb -a m (ȗ)
knjiž. kocka1: izračunati prostornino kubusa / stavba je bila podobna velikanskemu kubusu
SSKJ²
kúcelj -clja m (ú)
nar. zahodno grič, vzpetina: na kuclju je stala cerkev
♦ alp. nižja skala z zaobljenim vrhom
SSKJ²
kúcljast -a -o prid. (ú)
nar. zahodno ki ima kuclje: kucljasta pokrajina
SSKJ²
kúčanovec -vca m (ȗ)
pristaš, privrženec nazorov slovenskega politika Milana Kučana: ni niti kučanovec niti politično opredeljen
SSKJ²
kúčma -e ž (ȗ)
okroglo krzneno pokrivalo, ki sega do ušes: pokriti se s kučmo; z astrahanom obšita kučma; kučma iz bobrovega krzna
// ekspr., navadno z rodilnikom kar kaj pokriva: z velikim naporom so dosegli sneženo kučmo vrha
SSKJ²
kúčmar -ja m (ȗ)
izdelovalec kučem: kučmarji in klobučarji
// ekspr. kdor nosi kučmo: pozimi je bilo videti veliko kučmarjev
SSKJ²
kúčmast -a -o prid. (ȗ)
podoben kučmi: debela kučmasta kapa
SSKJ²
kúčmica -e ž (ȗ)
manjšalnica od kučma: pokrila se je s kučmico
SSKJ²
kúdovec -vca m (ȗ)
član Kulturno-umetniškega društva France Prešeren iz Ljubljane: kudovci so za prireditev pridobili različne sponzorje
SSKJ²
kudú -ja m (ȗ)
zool. antilopa z dolgimi, šilastimi rogovi, Strepsiceros:
SSKJ²
kúfer -fra m (ú)
nižje pog. kovček: nosil je težek kufer
● pog. kufre gor, kufre dol izraža odpor do ponavljajočega se dela, zlasti preseljevanja
SSKJ²
kúga -e ž (ú)
1. huda nalezljiva bolezen bezgavk, pljuč ali krvi: v mestu je kuga; izbruhnila je epidemija kuge; povzročitelj kuge; smrdi kot kuga; bolezen se je širila kot kuga zelo hitro; ogibajo se ga kot kuge / ekspr. črna kuga / kot vzklik: da bi te kuga; kuga te poberi
// ekspr., v povedni rabi izraža težko ozdravljivost ali neozdravljivost, navadno zelo razširjene bolezni: rak je grozljiva kuga / ta bolezen je prava kuga
2. ekspr., navadno s prilastkom kar ima množično uničujoče, pogubne posledice: take ideje so kuga sodobne družbe; kuga fašizma se širi po Evropi / alkoholna kuga
● publ. bela kuga neodločanje staršev za rojstvo otrok in s tem povezan upad prebivalstva; tuberkuloza
♦ bot. vodna kuga vodna rastlina z listi, nameščenimi v vretencih, in dolgopecljatimi cveti, Elodea canadensis; kem. cinova kuga razpadanje cina v prah; med. bubonska kuga pri kateri otečejo bezgavke; pljučna kuga; vet. goveja kuga nalezljiva bolezen goveda z vnetjem in nekrozo sluznice prebavil; kokošja kuga nalezljiva bolezen perutnine z vnetjem dihal in prebavil; pasja kuga nalezljiva bolezen psov zlasti z vnetjem dihal, prebavil in osrednjega živčevja; prašičja kuga nalezljiva bolezen prašičev s krvavitvami v notranjih organih in vnetjem prebavil
SSKJ²
kúgav -a -o prid. (ú)
bolan za kugo: kugav človek
SSKJ²
kúgavec -vca m (ú)
ekspr. kdor ima kugo: kugavec in gobavec
SSKJ²
kúguar -ja m (ȗ)
zool. srednje velika, svetlemu panterju podobna zver, ki živi v Severni in Južni Ameriki, Panthera concolor; puma
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
kúha -e ž (ú)
1. kuhanje: lotila se je kuhe; mešati jed med kuho; hiteti s kuho / prinesti krompirja za eno kuho
2. ekspr. jed, hrana: pripravljati kuho; jesti dobro, enolično kuho / kuhi je primešala dišave
// star. (kuhana) hrana za prašiče: gosta kuha; kotel za kuho
SSKJ²
kuhálen -lna -o prid. (ȃ)
ki je za kuhanje: kuhalna naprava / kuhalna temperatura / električni štedilnik s štirimi kuhalnimi ploščami
SSKJ²
kúhalica -e ž (ú)
nar. soparica, sopara: Na trgu je žehtela kuhalica, rejenim muham so gorele kreljutce, prah se je vzdigoval v strehe (S. Vuga)
SSKJ²
kuhalíšče -a s (í)
kuhalna plošča štedilnika: obrisati kuhališče z mokro krpo; pečica in kuhališče / indukcijsko kuhališče; steklokeramično kuhališče
SSKJ²
kuhálnica tudi kúhalnica -e [kuhau̯nica, prva oblika tudi kuhalnica] ž (ȃ; ú)
navadno lesena priprava za mešanje jedi med kuhanjem: premešati omako s kuhalnico; kuhalnice in zajemalke
● ekspr. zna sukati kuhalnico dobro kuhati
SSKJ²
kuhálnik -a m (ȃ)
manjša prenosna naprava za kuhanje: vključila je kuhalnik; lonec s krompirjem je postavila na kuhalnik; na kuhalniku si je kuhal čaj / dvoploščni kuhalnik; električni, plinski kuhalnik; kuhalnik na butan, špirit
♦ papir. odprta ali zaprta posoda za pripravljanje, predelovanje papirne mase
SSKJ²
kúhanje -a s (ú)
glagolnik od kuhati: ukvarjati se s kuhanjem / mešati jed med kuhanjem; kuhanje mesa / posoda za kuhanje turške kave / kuhanje žganja / s kuhanjem trme ne boš nič dosegel
SSKJ²
kúhar -ja m (ȗ)
kdor se (poklicno) ukvarja s kuhanjem: kuhar kuha kosilo; bil je dober kuhar / glavni kuhar; hotelski, ladijski kuhar
SSKJ²
kúharček -čka m (ȗ)
nav. ekspr. manjšalnica od kuhar: kuharček je pomagal v kuhinji
SSKJ²
kúharica -e ž (ȗ)
1. ženska, ki se (poklicno) ukvarja s kuhanjem: kuharice že kuhajo kosilo; ona je odlična kuharica; gospodinje in kuharice / vzeli so jo za kuharico / glavna kuharica v hotelu; pog. farovška kuharica / ekspr. moja mama je dobra kuharica dobro kuha
2. pog. kuharska knjiga: na polici je imela odprto kuharico
SSKJ²
kuharíja -e ž (ȋ)
nav. slabš. kuhanje: hitela je s kuharijo / učiti se kuharije kuharstva
SSKJ²
kuháriti -im nedov. (á ȃ)
nav. slabš. kuhati: ves dan je doma in kuhari / samo kuhari in peče
SSKJ²
kúharski -a -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na kuharje ali kuharstvo: cenil je njene kuharske sposobnosti; ekspr. učiti se kuharske umetnosti / kuharski recept; kuharska knjiga knjiga z navodili za kuhanje, serviranje jedi / kuharski pomočnik
SSKJ²
kúharstvo -a s (ȗ)
dejavnost kuharjev: posvetil se je kuharstvu / pouk kuharstva
SSKJ²
kúhati -am nedov. (ú ȗ)
1. delati hrano (bolj) užitno z delovanjem toplote: uči se kuhati; zna zelo dobro kuhati; kuha in pospravlja; pri tej hiši se slabo kuha / kuhati kosilo, večerjo / kuha le na olju / kuhati na elektriko, plin
// imeti hrano v vreli vodi, da postane (bolj) užitna: kuhati meso, zelenjavo; kuhati v pokriti posodi; kuha in peče; v loncu se kuha krompir / kuhati čaj, kavo; kuhati juho / kuhati kaj do mehkega / kuha samo na kuhalniku
// imeti kaj v vreli vodi zaradi čiščenja, pranja: kuhati perilo
2. pridobivati kaj z delovanjem toplote: iz sliv kuhati marmelado; kuhati žganje / kuhati klej / kuhati, žgati apno pridobivati apno z žganjem apnenca
3. ekspr. pripravljati kako dejavnost, akcijo, navadno skrivaj, zahrbtno: možje so kuhali maščevanje; neprestano nekaj kuha; spraševal se je, kaj se kuha proti njemu
4. ekspr., z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: kar naprej kuha trmo; kuhati zavist / še vedno kuha jezo nanj
● pog. kuhati mulo kazati jezo, nejevoljo, navadno z vztrajnim molkom; ekspr. bolnika je vso noč kuhala vročina imel je visoko vročino; ekspr. jezen je, da ga kar kuha zelo
♦ les. kuhati les pripravljati les za nadaljnjo obdelavo s segrevanjem v vroči vodi
    kúhati se ekspr.
    1. pojavljati se v visoki stopnji: v srcu se mu kuha bes, sovraštvo; v njem se kuha jeza
    2. biti, zadrževati se v vročini: ljudje so se kuhali v nabito polni dvorani / bilo je tako vroče, da se je kar kuhal
    kuhajóč -a -e:
    težko je zadrževal kuhajoče se sovraštvo
    kúhan -a -o:
    jesti kuhan fižol, kostanj; na mleku kuhani riž; krompir je že kuhan; napol kuhana jed / kuhano maslo maslo, ki se mu s kuhanjem izloči voda; mehko ali v mehko kuhano jajce jajce z nezakrknjenim rumenjakom
    ●     rdeč kot kuhan rak zelo; ekspr. kuhan in pečen je pri njih pogostokrat, dostikrat je pri njih
    ♦     gastr. kuhano vino vroča pijača iz prevretega vina, sladkorja in začimb
SSKJ²
kúhinja -e ž (ú)
1. prostor, v katerem se pripravlja hrana: gospodinja je bila v kuhinji; svetla, velika kuhinja / bivalna kuhinja ki vključuje jedilni prostor; kuhinja z jedilnim kotom / čajna kuhinja soba za pripravljanje toplih pijač in malic v bolnišnicah in zavodih; pren., slabš. politična kuhinja
// pohištvo za ta prostor: kupil je sodobno kuhinjo; kuhinje in spalnice / švedska kuhinja funkcionalno oblikovani in razporejeni kuhinjski elementi
2. navadno s prilastkom hrana, jedi, pripravljene na določen način: pri njih imajo dobro kuhinjo; rad ima izbrano kuhinjo / domača kuhinja mu dobro de doma pripravljena hrana; francoska in kitajska kuhinja; v hotelu imajo priznano mednarodno kuhinjo hrano, jedi, značilne za različne narode, dežele
// ekspr. kuhanje, kuha: ves dan se ukvarja s kuhinjo
3. navadno s prilastkom organizirano prehranjevanje določene skupine ljudi: tovarna ima svojo kuhinjo / hotel z lastno kuhinjo / delavska, javna, šolska kuhinja / mlečna kuhinja v kateri se pripravlja in servira malica, navadno iz mlečnih izdelkov / šef kuhinje
♦ agr. svinjska kuhinja manjši prostor ob svinjaku, v katerem se pripravlja hrana za prašiče; etn. črna kuhinja v kateri dim ni speljan skozi dimnik; voj. poljska kuhinja
SSKJ²
kúhinjica -e ž (ú)
nav. ekspr. manjšalnica od kuhinja: sedeli so v kuhinjici
SSKJ²
kúhinjski -a -o prid. (ú)
nanašajoč se na kuhinjo: ima veliko kuhinjskega dela / kuhinjski odpadki; kuhinjsko okno gleda na dvorišče / kuhinjski element kos kuhinjskega pohištva, ki se lahko uporablja sam ali se kombinira z drugimi kosi; rezati s kuhinjskim nožem; kuhinjska deska za rezanje, sekljanje hrane; kuhinjska kredenca, miza; kuhinjska krpa; pomivati (kuhinjsko) posodo; (kuhinjska) sol; kuhinjska tehtnica / kuhinjski otok sklop kuhinjskih elementov, postavljen sredi prostora / slabš. kuhinjska filozofija
● ekspr. kuhinjski muc kdor (rad) pomaga v kuhinji in ima od tega koristi
SSKJ²
kúhlja -e ž (ȗ)
nar. vzhodno kuhalnica: v roki je držala kuhljo
SSKJ²
kúhnja -e ž (ȗ)
nar. primorsko (kuhana) hrana za prašiče: pripravljala je kuhnjo
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
kújanje -a s (ú)
glagolnik od kujati se: naveličala se je kujanja; trmoglavo kujanje / njeno kujanje ga je prizadelo
SSKJ²
kújast -a -o prid. (ú)
kujav: kujasta ženska
SSKJ²
kújati se -am se nedov. (ú)
1. kazati jezo, nejevoljo, navadno z vztrajnim molkom: še vedno se kuja; nenadoma se je začel kujati / šel se je kujat v kot
// upirati se: sprva se je kujal, češ da ne bo tega storil
2. ekspr. postajati slabši: vreme se kuja / stara peč se je začela kujati
SSKJ²
kújav -a -o prid. (ú)
ki se (rad) kuja: kujav človek / spregovorila je s kujavim glasom / ekspr. kujavo vreme
SSKJ²
kújavec -vca m (ú)
kdor se (rad) kuja: bil je kujavec in trmoglavec
SSKJ²
kújavka -e ž (ú)
ženska, ki se (rada) kuja: kujavka in trmoglavka
SSKJ²
kújavost -i ž (ú)
lastnost kujavega človeka: njena kujavost ga je zelo motila / počasi je kujavost popustila
SSKJ²
kujón -a m (ọ̑)
pog. grdoba, porednež: takemu kujonu ne moreš zaupati; vražji kujon / to je pa star kujon / kot nagovor nikar se ne izgovarjaj, kujon kujonasti
SSKJ²
kujónček -čka m (ọ̑)
manjšalnica od kujon: lažnivi kujonček / ljubk. mali kujonček
SSKJ²
kujonírati -am nedov. (ȋ)
knjiž. dražiti2, jeziti1, zafrkavati: ne dovolim, da bi me kujoniral
SSKJ²
kúk -a m (ȗ)
nar. grič, hrib: povzpel se je na kuk
SSKJ²
kúka -e ž (ū)
nar. primorsko, navadno v zvezi kuko biti, zbijati otroška igra, pri kateri igralci mečejo v stoječ predmet kamne, da bi ga prevrnili; kozo biti
SSKJ²
kukálce -a s (ā)
nav. ekspr. manjšalnica od kukalo: dama s kukalcem / preden odpre vrata, pogleda skozi kukalce
SSKJ²
kukálnik -a m (ȃ)
majhna odprtina v vhodnih vratih, navadno z vgrajeno lečo; kukalo: pogledati skozi kukalnik
SSKJ²
kukálo -a s (á)
1. daljnogled z majhno povečavo, navadno za gledališče: gledati, opazovati skozi kukalo; lepo izdelano kukalo / gledališko kukalo
// ekspr. daljnogled sploh: čez ramo je imel obešeno kukalo
2. majhna odprtina v vhodnih vratih, navadno z vgrajeno lečo: pogledal je skozi kukalo, kdo je zunaj
SSKJ²
kúkanje1 -a s (ū)
glagolnik od kukati1: iz gozda se sliši glasno kukanje / kukanje ure ga moti
SSKJ²
kúkanje2 -a s (ū)
glagolnik od kukati2: kukanje izza vogla
SSKJ²
kúkarica -e ž (ū)
nar. koruza: Kukarica na drugi strani proti Muri je ovenela in čakala trgatve (M. Kranjec)
SSKJ²
kúkati1 -am nedov. (ū ȗ)
1. oglašati se z glasom kuku: kukavica kuka
2. navadno v zvezi z ura z zvočnim znakom, ki je podoben glasu kukavice, naznanjati čas: ima uro, ki kuka
SSKJ²
kúkati2 -am nedov. (ū ȗ)
1. nav. ekspr. gledati, navadno skrivoma, pritajeno: kukati izza drevesa, vogla; kukati skozi ključavnico; priprl je vrata in kukal v kuhinjo / iz luknje je kukala lisica; pren. izza oblakov je kukalo sonce
2. ekspr. izstopati, biti potisnjen iz svoje okolice; gledati: izpod krila ji kukajo čipke / prvi zvončki že kukajo iz zemlje
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
kukáva -e ž (ȃ)
geogr. večja kraška kotanja z navadno navpičnimi stenami:
SSKJ²
kúkaven -vna -o prid. (ū)
zastar. beden, žalosten: njegovo življenje je bilo kukavno / znašel se je v prav kukavnem stanju
SSKJ²
kúkavica -e ž (ú)
1. ptica selivka, ki odlaga jajca v gnezda manjših ptic pevk: kukavica kuka; iz gozda je bilo slišati kukavico
● iz radijskega sprejemnika se je oglasila kukavica zvočni signal ljubljanske radijske postaje; ura s kukavico ura, navadno stenska, ki daje zvočne znake, podobne glasu kukavice
// ekspr. tuj, nezakonski otrok (v družini): podtaknila mu je kukavico
2. bot., navadno v zvezi navadna kukavica rastlina s svetlo ali temno vijoličastimi dišečimi cveti, Orchis morio: šopek navadnih kukavic
3. zastar. bojazljivec, strahopetec: ne bodi takšna kukavica
SSKJ²
kúkavičji -a -e prid. (ū)
nanašajoč se na kukavice: eno jajce v taščičinem gnezdu je bilo kukavičje / kukavičji mladič
● ekspr. kukavičje jajce problem, stvar, s katero kdo zvijačno obremeni drugega
♦ bot. kukavičja lučca travniška rastlina s svetlo rdečimi cveti v socvetju, Lychnis flos cuculi
SSKJ²
kukavíčnica in kúkavičnica -e ž (ȋ; ú)
nav. mn., bot. rastline s celorobimi listi in cveti v grozdih ali klasih, Orchidaceae:
SSKJ²
kukavíčnik in kúkavičnik in kukovíčnik in kúkovičnik -a m (ȋ; ú)
bot. rastlina s črtalastimi listi in z navadno svetlo rdečimi cveti v klasih, Gymnadenia:
SSKJ²
kúkec -kca m (ȗ)
1. zool. hrošč, katerega ličinka dela rove v suhem lesu; trdoglav1: v baraki je polno kukcev in drugega mrčesa
2. ekspr. žuželka, hrošč, črv: zbirati kukce
SSKJ²
kúki in cookie -ja [kúki] m (ȗ)
1. pog. piškot okrogle oblike z dodatkom čokolade ali sadja v koščkih: peka kukijev; kava in kuki / kukiji s koščki čokolade
// tako pecivo z dodatkom marihuane: na zabavo je prinesel kukije
2. rač. podatek o uporabniku, ki ga spletni brskalnik shrani na računalniku ali drugi elektronski napravi za možnost nadaljnje uporabe; piškotek: števci obiskanosti spletnih strani delujejo na osnovi kukijev
SSKJ²
ku-klux-klan in kúklúksklán -a [kú-klúks-klán] m (ȗ-ȗ-ȃ)
v Združenih državah Amerike tajna teroristična organizacija, ki se bori zlasti proti enakopravnosti črncev: člani ku-klux-klana
SSKJ²
kúkma -e ž (ȗ)
nar. vzhodno lasje, potisnjeni izpod rute nad čelo: narediti si kukmo / kokoš ima kukmo čop
SSKJ²
kúkmak -a m (ȗ)
bot. navadno užitna goba z belim ali rjavkastim klobukom in obročkom na betu, Psalliota: poljski, travniški kukmak
SSKJ²
kúkmast -a -o prid. (ȗ)
nar. vzhodno, v zvezi s kokoš čopast
SSKJ²
kukovičnik gl. kukavičnik
SSKJ²
kúks -a m (ȗ)
ekon., pravn., nekdaj delež družabnika rudarske družbe: lastnik kuksa
SSKJ²
kukú1 -ja tudi -- m (ȗ)
posamezen glas pri kukanju, oglašanju: kukavica mu je nakukala trinajst kukujev
SSKJ²
kúkú2 medm. (ȗ-ȗ)
1. posnema glas kukavice: kuku, kuku, se oglaša kukavica iz gozda
2. otr., pri igri izraža opozorilo nase: kuku, tukaj sem
SSKJ²
kúkúc medm. (ȗ-ȗ)
otr., pri igri izraža opozorilo nase: odkrije si obraz in reče otroku: kukuc
SSKJ²
kúkúk medm. (ȗ-ȗ)
1. posnema glas kukavice: po gozdu odmeva: kukuk, kukuk
2. otr., pri igri izraža opozorilo nase: kukuk, me vidiš?
SSKJ²
kukurícati -am nedov. (ī)
zastar. kikirikati, kukurikati: petelinček kukurica na dvorišču
SSKJ²
kukurícniti -em dov. (í ȋ)
zastar. kikirikniti, zakikirikati: na dvorišču je kukuricnil petelin
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
kukuričnják -a m (á)
nar. prekmursko stavba za sušenje in hranjenje koruze: kukuričnjak je bil poln
SSKJ²
kukuríkati -am nedov. (ī)
oglašati se z glasom kukuru: petelin je glasno kukurikal
SSKJ²
kukurú medm. (ȗ)
posnema glas petelina: kukuru, kukuru, vabi petelin kokoši
SSKJ²
kúl tudi cool -- [kúl] prid. (ȗ) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu
ki privlači, vzbuja dober vtis in povzroča odobravanje ljudi: kul film; kul tip; kul bejba
    kúl tudi cool prisl., v povedni rabi:
    kul je, če te imajo ljudje radi
SSKJ²
kúla -e ž (ȗ)
v orientalskem okolju stolp, navadno obrambni: od trdnjave je ostala le še kula / mesto slovi po džamijah in kulah
SSKJ²
kulák -a m (á)
1. v carski Rusiji in prva leta po državljanski vojni lastnik velikega posestva, ki ga obdeluje navadno z najeto delovno silo: kulaki so se upirali kolektivizaciji
2. slabš., prva leta po 1945 velik kmet, gruntar: Kulakom je treba pokazati zobe. Bati se nas morajo (K. Grabeljšek)
SSKJ²
kulán -a m (ȃ)
zool. oslu podobna žival, ki živi v centralni Aziji, Equus hemionus hemionus:
SSKJ²
kulánten -tna -o prid. (ȃ)
knjiž. ustrežljiv, uslužen: kulanten trgovec
SSKJ²
kuláški -a -o prid. (á)
nanašajoč se na kulake: bil je iz kulaške družine / kulaška miselnost
SSKJ²
kuláštvo -a s (ȃ)
1. v carski Rusiji in prva leta po državljanski vojni družbeni sloj kulakov: kulaštvo se upira kolektivizaciji
// miselnost kulakov: nekaj kulaštva je še vedno v njih
2. slabš., prva leta po 1945 gruntarstvo: za težave so časopisi krivili kulaštvo
SSKJ²
kúli1 -ja m (ȗ)
v nekaterih azijskih deželah nekvalificirani delavec, težak: najeti kulije; siromašni kmetje in kuliji; pren., ekspr. časnikarski kuli
SSKJ²
kúli2 -ja m (ȗ)
pog. kemični svinčnik: pisati s kulijem / rdeči kuli
SSKJ²
kúlica -e ž (ȗ) pog.
kemični svinčnik: barvna kulica; papir in kulica
SSKJ²
kulináričen -čna -o prid. (á)
nanašajoč se na kulinariko: kulinarična specialiteta / izkazati se s kulinarično spretnostjo / kulinarična razstava
SSKJ²
kulinárika -e ž (á)
1. spretnost, znanje pripravljanja in aranžiranja jedi: izkušnje sodobne kulinarike
// nauk o tem: knjige s področja kulinarike
2. ekspr., navadno s prilastkom jed, hrana: ljubitelj ribje kulinarike / domača, srbska kulinarika
SSKJ²
kulinárski -a -o prid. (á)
kulinaričen: kulinarski izdelki
SSKJ²
kulísa -e ž (ȋ)
na okvir napeta, poslikana tkanina, ki omejuje odrski prostor in predstavlja del prizorišča: na oder so postavili kulise; stopiti za kuliso; mesto je bilo videti kot velika pisana kulisa / kulisa te komedije je bil trg; pren. med kulisami življenja se odvija moderna človeška komedija
// nav. mn., ekspr. kar zakriva resnično podobo, stanje česa: ograditi se s kulisami; vse je bilo le varljiva kulisa
● ekspr. pogledati za kulise spoznati stvari, dogajanja, ki niso javna, vidna; ekspr. narediti kaj za kulisami naskrivaj
♦ gled. kaširati kulise z nanašanjem lahkih materialov na gladko površino kulis doseči plastičnost; rad. zvočna kulisa posnetek zvokov, šumov za ustvarjanje iluzije prizorišča; teh. kulisa del mehanizma, ki z žlebom, izrezom določa gibanje vzvoda, droga; vrtn. parkovna kulisa rastline ali skupina rastlin, ki delijo, zapirajo prostor
SSKJ²
kulisárna -e ž (ȃ)
gled. delavnica za izdelovanje kulis: kulisarna in šivalnica
// (priročno) skladišče kulis ob gledališkem odru: kulise so odnesli v kulisarno
SSKJ²
kulísast -a -o prid. (ȋ)
podoben kulisi: kulisasti griči
SSKJ²
kulísen -sna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na kuliso: kulisen okvir / kulisna stena / kulisna delavnica kulisarna
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
kuliseríja -e ž (ȋ)
kulise, ki predstavljajo prizorišče gledališkega, filmskega dela: kuliserija je lepo imitirala naravno prizorišče; pren. za propagandno kuliserijo se je skrivala povsem drugačna resničnost
// ozadje, okolje kakega dogajanja: avtorju služi pisana pokrajina le za kuliserijo / ekspr. živeti v kuliseriji strmih streh
SSKJ²
kulminácija -e ž (á)
knjiž. višek, vrhunec: poslovno sodelovanje je doseglo kulminacijo; kulminacija moči, napora / prešel je že svojo kulminacijo
// vzpon, rast: priče smo nove kulminacije kulture / ta akcija je v kulminaciji
♦ astron. prehod nebesnega telesa čez poldnevnik
SSKJ²
kulminacíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na kulminacijo: kulminacijska doba kapitalizma / kriza je dosegla kulminacijsko točko višek, vrhunec
SSKJ²
kulminírati -am dov. in nedov. (ȋ)
knjiž. doseči višek, vrhunec: politična kriza je kulminirala / epidemija kulminira poleti
SSKJ²
kuloár -ja m (ȃ)
nav. mn., knjiž. hodnik, stranski prostor v večjih, reprezentativnejših stavbah: sprehajati se po kuloarjih; kuloarji gledališča; sejne sobe in kuloarji
● nav. slabš. o tem se govori samo po kuloarjih neuradno
♦ alp. ozek strm prehod med stenama
SSKJ²
kuloárski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na kuloar: kuloarski prostori
● nav. slabš. kuloarske diskusije neuradne
SSKJ²
kúlt -a m (ȗ)
knjiž., navadno s prilastkom izkazovanje časti z molitvami ali obredi, češčenje: poganski kult; kult boga, svetnikov / kult mrtvih; kult narave, rodovitnosti / verski kult
// izkazovanje časti, navadno pretirano, čaščenje: kult mladine; kult rase; gojiti kult umetnosti / kult cvetja na Japonskem / ekspr. z njim uganjajo pravi kult
SSKJ²
kúlten -tna -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na kult: kultni predmeti, prostori; kultni spomeniki / kultna glasba / kultni plesi obredni plesi
SSKJ²
kúltičen -čna -o prid. (ú)
kulten: kultična glasba / kultični plesi obredni plesi
SSKJ²
kultivácija -e ž (á)
glagolnik od kultivirati: kultivacija zemlje / kultivacija umetnostnih slogov
SSKJ²
kultivár -ja m (ā)
agr. s človekovim namernim izborom vzgojena rastlina:
SSKJ²
kultivátor -ja m (ȃ)
1. agr. priprava za rahljanje zemlje, ki se priključi traktorju: rahljati zemljo s kultivatorjem in brano; nogače kultivatorja
2. knjiž. kdor kaj kultivira, gojitelj: ta ljudstva so bila prvi kultivatorji tega puščavskega sveta / kultivator impresionistične umetnosti
SSKJ²
kultivíranec -nca m (ȋ)
kultiviran človek: kultiviranci zahoda
SSKJ²
kultivíranje -a s (ȋ)
glagolnik od kultivirati: pravilno kultiviranje zemlje; tla, primerna za kultiviranje / kultiviranje pisane besede; kultiviranje jezika / kultiviranje človeka
♦ biol. kultiviranje tkiva
SSKJ²
kultivíranost -i ž (ȋ)
lastnost, značilnost kultiviranega: človekova kultiviranost in civiliziranost / kultiviranost gibov, glasu / kultiviranost pesnikovega izraza / koncert zahteva od poslušalca precejšnjo glasbeno kultiviranost izobraženost
SSKJ²
kultivírati -am nedov. in dov. (ȋ)
1. načrtno se ukvarjati s pripravo zemlje za rast rastlin: kultivirati polja; kultivirati peščeno zemljo / človek morja ne kultivira, temveč ga le izkorišča
// načrtno se ukvarjati z rastlinami, zlasti v gospodarske namene: kultivirati bombaž, pšenico; kultivirati vinsko trto / kultivirati eksotične rastline
2. knjiž. načrtno se ukvarjati s čim, navadno z namenom doseči boljšo, popolnejšo obliko: pisatelj skrbno kultivira besedo; kultivirati gibe, glas
// načrtno se ukvarjati s čim sploh: kultivirati srednjeveško glasbo, zborovsko petje
// krepiti, razvijati, utrjevati: kultivirati svoje sposobnosti / kultivirati otrokov značaj
    kultivíran -a -o
    1. deležnik od kultivirati: kultiviran svet / kultivirana rastlina / pevec s kultiviranim glasom; kultiviran jezik / kultiviran okus
    2. ki ima splošno veljavnim načelom, normam, pravilom ustrezajoče lastnosti: bil je pošten in kultiviran; kultivirano dekle / kultivirano vedenje / kultivirana dežela
SSKJ²
kultúra -e ž (ȗ)
1. skupek dosežkov, vrednot človeške družbe kot rezultat človekovega delovanja, ustvarjanja: raziskovati stare kulture; spomeniki izumrlih kultur; stičišče dveh kultur; antična, srednjeveška kultura; evropska, orientalska kultura; gotska, grška, rimska kultura / duhovna zlasti na področju miselnega ustvarjanja, materialna kultura zlasti na področju tehničnega ustvarjanja
// človeško delovanje, ustvarjanje, katerega rezultat so ti dosežki, te vrednote: mešanje kultur na območju Evrope; razvoj novejših kultur; vplivi grške, rimske kulture; kultura in civilizacija
2. ed. dejavnost, ki obsega področje človekovega umskega, zlasti umetniškega delovanja, ustvarjanja: financiranje kulture in znanosti; področje kulture; skrbeti za hitrejši razvoj kulture / dom kulture / razvoj filmske, glasbene kulture / v socializmu sekretariat za prosveto in kulturo
// dosežki te dejavnosti: ustvarjati kulturo; je dober poznavalec slovenske sodobne kulture; zanimanje za kulturo / publ. množična kultura namenjena širokemu krogu ljudi / poznavalci sodobne slovenske filmske, glasbene kulture
3. ed., navadno s prilastkom lastnost človeka glede na obvladanje, uporabljanje splošno veljavnih načel, norm, pravil pri vedenju, ravnanju: imeti zelo visoko kulturo; ekspr. s takim vedenjem prav gotovo ne kažeš svoje kulture; človek brez kulture / splošna kultura in razgledanost; pomanjkanje srčne kulture
// s prilastkom lastnost človeka, družbe glede na obvladanje, uporabljanje delovnih načel, pravil, dosežkov določenih področij pri delu: ima visoko filmsko, gledališko, pevsko kulturo; uprizoritev tega dela zahteva izredno visoko govorno kulturo; igralec je presenetil z izrazito igralsko kulturo; zbori s precej visoko pevsko kulturo; tehniška kultura naših ljudi; prizadevanja za boljšo zdravstveno kulturo / kultura pesnikovega izraza; kultura mišljenja / kultura trgovanja še ni dovolj razvita
4. ed., v zvezi telesna kultura dejavnost, ki si prizadeva zlasti za razvijanje in ohranjevanje človekovih telesnih sposobnosti in zmogljivosti: posvetiti večjo skrb telesni kulturi; ustvariti pogoje za razvoj telesne kulture; doseči množičnost v telesni kulturi / visoka šola za telesno kulturo
5. agr. rastlina, ki se goji, prideluje za prehrano in (industrijsko) predelavo: menjavati kulture na istem zemljišču; uvajati donosnejše kulture; proti mrazu odporne kulture / jesenska kultura; krmne kulture; oljka in druge mediteranske kulture
// gojenje take rastline: pospeševati kulturo bombaža; zemlja, primerna za kulturo riža
6. biol. umetno razmnoženi mikrobi, celice: kultura je negativna; zasejati kulturo na novo gojišče; čistost kulture
// gojenje teh mikrobov, celic: preiskati kri, tkivo s kulturo
♦ arheol. belobrdska kultura materialna kultura južnih Slovanov zgodnjega srednjega veka; halštatska kultura; kesteljska kultura avarska in slovanska materialna kultura zgodnjega srednjega veka s središčem v Panoniji; ketlaška kultura materialna kultura zgodnjega srednjega veka s središčem v jugovzhodnih Alpah; latenska kultura; megalitska kultura; kultura žarnih grobišč; kultura mostiščarjev; etn. ljudska kultura materialna, družbena in duhovna kultura posameznega ljudstva, naroda; jezikosl. jezikovna kultura gojenje, razvijanje knjižnega jezika; lastnost koga glede na obvladanje jezika
SSKJ²
kultúrbúnd -a m (ȗ-ȗ)
med obema vojnama organizacija nemške narodne manjšine v predvojni Jugoslaviji, v kateri so leta 1939 prevzeli vodstvo nacisti:
SSKJ²
kultúrbúndovec -vca m (ȗ-ȗ)
med obema vojnama član kulturbunda: petokolonaška dejavnost kulturbundovcev
SSKJ²
kultúren -rna -o prid., kultúrnejši (ú)
nanašajoč se na kulturo:
a) kulturni ostanki, spomeniki; kulturna dediščina; kulturno izročilo / kulturna žarišča / kulturni narodi; kulturna ljudstva / kulturni antropolog
b) kulturni napredek; bogata kulturna preteklost, tradicija; kulturna zaostalost
c) kulturne prvine, značilnosti; širiti kulturno obzorje / kulturni boj; kulturni stiki; kulturna ustvarjalnost; plodno kulturno sodelovanje med državami / kulturno področje / referent za kulturna vprašanja
č) pomemben kulturni dogodek; prireditev s pestrim kulturnim sporedom; publ. o tem je bila obveščena vsa kulturna javnost / kulturni center [KC] ustanova, ki usmerja in vodi kulturno dejavnost; kulturni delavec kdor se (poklicno) ukvarja s kulturno dejavnostjo; prireditev bo v kulturnem domu; kulturni praznik / podpisati kulturno konvencijo; kulturna kritika in publicistika; pripraviti kulturno oddajo, reportažo oddajo, reportažo o kulturni problematiki; kulturne organizacije in ustanove; urednik kulturne strani strani v časopisu, reviji, namenjene obravnavanju kulturne problematike
d) prizadevati si za zdrave, kulturnejše odnose med ljudmi; je zelo kulturen; kulturno obnašanje / kulturno razvedrilo / kulturen prevoz potnikov; v tem lokalu je kulturna postrežba
♦ bot. kulturna rastlina s človekovim namernim izborom vzgojena rastlina
    kultúrno prisl.:
    kulturno delovati; biti kulturno postrežen
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
kultúrnica -e ž (ȗ)
1. nav. ekspr. kulturna delavka: kulturnice in umetnice / status kulturnice
2. med narodnoosvobodilnim bojem ženska, ki se ukvarja s kulturno-prosvetnim delom zlasti v brigadi in na osvobojenem ozemlju: četna kulturnica
SSKJ²
kultúrnik -a m (ȗ)
1. nav. ekspr. kulturni delavec: zbrali so se številni znani kulturniki; delež slovenskih kulturnikov pri ustvarjanju kulture; kulturniki in umetniki
2. med narodnoosvobodilnim bojem kdor se ukvarja s kulturno-prosvetnim delom zlasti v brigadi in na osvobojenem ozemlju: kulturniki so priredili miting; brigadni kulturnik; kulturniki Šercerjeve brigade
SSKJ²
kultúrniški -a -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na kulturnike ali kulturništvo: kulturniška skupina je priredila miting / kulturniški krogi / spremljanje kulturniške problematike
SSKJ²
kultúrništvo -a s (ȗ)
nav. ekspr. dejavnost kulturnih delavcev: ukvarjati se s kulturništvom / publ. oddaja, narejena s precejšnjo mero kulturništva in elegance lastnosti kulturnih delavcev
SSKJ²
kulturnobójen in kulturnobôjen -jna -o prid. (ọ̄; ō)
nanašajoč se na kulturni boj: kulturnobojni načrti / kulturnobojno razpoloženje
SSKJ²
kultúrnopolítičen -čna -o prid. (ȗ-í)
nanašajoč se na kulturno politiko: sprejeti kulturnopolitični program; zanimali so se za kulturnopolitična dogajanja / kulturnopolitična publicistika; kulturnopolitična zgodovina
SSKJ²
kultúrnost -i ž (ȗ)
lastnost, značilnost kulturnega: to dokazuje njegovo visoko kulturnost / kulturnost družbe, naroda / duhovna kulturnost / kulturnost postrežbe
SSKJ²
kultúrnozgodovínski -a -o prid. (ȗ-ȋ)
nanašajoč se na kulturno zgodovino: kulturnozgodovinska študija
SSKJ²
kulturo... prvi del zloženk
nanašajoč se na kulturo: kulturoljuben, kulturonosec, kulturoslovec
SSKJ²
kulturologíja -e ž (ȋ)
veda o kulturi: sociologija in kulturologija
SSKJ²
kulturolóški -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na kulturologijo: kulturološki simpozij; kulturološka študija, raziskava
SSKJ²
kulturonósec -sca m (ọ̑)
nav. iron. kdor širi, prinaša kulturo: pripadla mu je vloga nekakega kulturonosca
SSKJ²
kulturotvóren -rna -o prid. (ọ̄)
knjiž. ki ima sposobnost za tvorjenje, ustvarjanje kulture: kulturotvorna dejavnost; narod kot izvor kulturotvornih sil
SSKJ²
kultúrtréger -ja m (ȗ-ẹ̄)
slabš. kulturonosec: nacistični kulturtregerji
SSKJ²
kúluk -a m (ȗ)
v stari Jugoslaviji obvezno neplačano delo, zlasti pri delanju, popravljanju cest, poti: odrediti kuluk; pren., ekspr. veliko so jih pozaprli in nagnali na kuluk
SSKJ²
kúm -a m (ȗ)
nar. boter: iti komu za kuma; krstni kum / ne verjamem ti, kum
SSKJ²
kúma -e ž (ȗ)
nar. botra: soseda mu je bila za kumo / sosedova kuma
SSKJ²
kúmara -e ž (ú)
1. kulturna rastlina s plazečim se steblom in rumenimi cveti ali njen sad: jesti kumare; olupiti kumaro / solata iz kumar / kisle, vložene kumare
2. slabš. nos: ima veliko kumaro / povsod vtika svojo kumaro
♦ zool. morska kumara na morskem dnu živeči, kumari podoben iglokožec z bradavičastimi bodicami, Cucumaria
SSKJ²
kúmarast -a -o prid. (ú)
ekspr. podoben kumari: kumarast nos
SSKJ²
kúmaren -rna -o prid. (ú)
nanašajoč se na kumara 1: kumarni nasadi / kumarna rastlina
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
kúmarica -e ž (ú)
manjšalnica od kumara: kozarec za vlaganje kumaric / kisla kumarica
● publ. čas kislih kumaric čas, navadno med počitnicami, ko ni novic
SSKJ²
kúmaričen -čna -o prid. (ú)
ki je iz kumar: pripraviti kumarično omako; kumarična solata / kumarični sok
SSKJ²
kumarín -a m (ȋ)
farm. bela, močno dišeča snov, katere spojine se uporabljajo proti strjevanju krvi: diši po kumarinu
SSKJ²
kúmče -ta s (ȗ)
nar. krščen človek v odnosu do svojega botra; krščenec: deklica je bila njegovo kumče
SSKJ²
kúmek -mka m (ȗ)
nar. botrček: biti za kumka / kumek, ste prišli na obisk
SSKJ²
kúmen -a in -mna m (ū)
nar. vzhodno polica pred odprtino kmečke peči: na kumenu je stalo več loncev
SSKJ²
kúmica -e ž (ȗ)
nar. botrica: izbrati kumico / dober dan, kumica
SSKJ²
kúmina -e ž (ú)
dvoletna vrtna zdravilna ali začimbna rastlina z belimi in rožnatimi cveti v kobulih ali njeno dišeče seme: dodati hrani kumino; potresti zelje s kumino; janež in kumina
SSKJ²
kúminov -a -o prid. (ú)
nanašajoč se na kumino: kuminovo olje / kuminov kolač
SSKJ²
kúminovec -vca m (ú)
žganje iz kumine: postreči s kuminovcem
SSKJ²
kumís -a m (ȋ)
zlasti v azijskem okolju kisla alkoholna pijača iz kvašenega kobiljega mleka: piti kumis / ekspr. po žrebičkovem smrčku so lezle kaplje kumisa kobiljega mleka
SSKJ²
kumováti -újem nedov. (á ȗ)
1. knjiž. biti glavni vzrok česa: tej nazorski usmerjenosti je kumovala predvsem vzgoja
2. nar. biti za botra, botrovati: kumoval je skoraj vsem otrokom v vasi
SSKJ²
kúmp -a m (ȗ)
nar. prekmursko, na Muri čolnu podobna priprava, ki drži mlin nad vodo: ob kumpih je šumela voda
SSKJ²
kumpán -a m (ȃ)
star. tovariš, prijatelj: srečal se je s starim kumpanom
SSKJ²
kúmrn -a -o prid. (ú)
nižje pog. suh, mršav: ima kumrne konje; kumrna lica
SSKJ²
kúmstvo -a s (ȗ)
nar. botrina, botrstvo: biti v kumstvu
SSKJ²
kumulácija -e ž (á)
knjiž. zbiranje, nabiranje, kopičenje: kumulacija podatkov / kumulacija tožb pri odvetniku
SSKJ²
kumulatíven -vna -o prid. (ȋ)
knjiž. zbran, združen, skupen: kumulativna odgovornost / kumulativno delovanje pobud
♦ med. kumulativno delovanje zdravila delovanje, ki se pojavi šele po določenem nakopičenju zdravila v organizmu; voj. kumulativni učinek učinek eksplozivnih plinov, ki so usmerjeni v eno točko in imajo tu veliko prebojno moč
    kumulatívno prisl.:
    pobude delujejo kumulativno
SSKJ²
kumulírati -am nedov. in dov. (ȋ)
knjiž. zbirati, nabirati, kopičiti: kumulirati podatke / kumulirati podobne primere
SSKJ²
kumulonímbus -a m, mn. kumulonímbi tudi kumulonímbusi (ȋ)
meteor. kopast oblak, v katerem nastaja nevihta, nevihtni oblak:
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
kúmulus -a m, mn. kúmuli tudi kúmulusi (ȗ)
meteor. posamezen kopast oblak: nevihtni kumulusi
SSKJ²
kúna1 -e ž (ú)
roparska žival vitkega telesa in kratkih nog: lov na kune
♦ zool. kuna belica z belo liso na prsih, Martes foina; kuna zlatica z rumeno liso na prsih, Martes martes
// pog. kunje krzno: ovratnik iz kune
SSKJ²
kúna2 -e ž (ū) od 1994
denarna enota Hrvaške: plačeval je v kunah; vrednost kune na deviznem trgu / hrvaška kuna
SSKJ²
kúnar -ja m (ȗ)
lov. lovec na kune: kunar in polhar
SSKJ²
kuncerêja in kunčjerêja -e ž (ȇ)
gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z rejo, vzrejo kuncev: pospeševanje kuncereje
SSKJ²
kuncerêjec in kunčjerêjec -jca m (ȇ)
kdor redi, vzreja kunce: društvo kuncerejcev
SSKJ²
kunčerêja -e ž (ȇ)
gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z rejo kuncev: kmetom je treba pomagati pri kunčereji in reji nojev; pasemska kunčereja
SSKJ²
kunčevína -e ž (í)
1. kunčje krzno: podloga iz kunčevine
2. kunčje meso: za kosilo so pripravili kunčevino
SSKJ²
kúnčica -e ž (ū)
samica kunca: breja kunčica
SSKJ²
kúnčji -a -e prid. (ȗ)
nanašajoč se na kunce: kunčji mladiči / kunčji hlevček, rov / kunčje meso / kunčje krzno
SSKJ²
kúnčnica -e ž (ȗ)
kunčji hlevček, zajčnik: pred hlevom je postavil novo kunčnico
SSKJ²
kúndak -a m (ȗ)
star. puškino kopito: kundak in bajonet
SSKJ²
kúnec -nca m (ū)
zajcu podoben glodavec s krajšimi zadnjimi nogami, zlasti udomačen: gojiti kunce; meso kuncev / angorski kunec
SSKJ²
kúngfú in kúng fú -ja m (ȗ-ȗ)
različne kitajske borilne veščine za samoobrambo: obvladati, trenirati kungfu; mojster kungfuja
SSKJ²
kunína -e ž (ī)
kunje krzno: ovratnik iz kunine
SSKJ²
kúnji -a -e prid. (ȗ)
nanašajoč se na kune: kunje meso / kunje krzno
SSKJ²
kunktátor -ja m (ȃ)
knjiž. omahljiv, neodločen človek, zlasti vladar ali vojskovodja: vladal jim je kunktator
SSKJ²
kunovína -e ž (í)
kunje krzno: kapa iz kunovine
SSKJ²
kùnšt kúnšti ž (ȕ ȗ)
nižje pog., navadno v povedni rabi umetnost, znanost: to narediti je velika kunšt
SSKJ²
kúnšten -tna -o prid. (ú ū)
nižje pog. bister, pameten, učen: kunšten človek / kunštne besede / ne bodi tako kunšten
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
kuomintáng -a m (ȃ)
polit. kitajska ljudsko-socialna stranka, ki je pod Čangkajškovim vodstvom dobila protirevolucionarni značaj: ustanovitev kuomintanga
// publ. protirevolucionarna Čangkajškova vlada:
SSKJ²
kuomintángovec -vca m (ȃ)
pristaš kuomintanga: kuomintangovci in komunisti / hudi boji s kuomintangovci
SSKJ²
kuomintánški -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na kuomintang: kuomintanške čete / kuomintanška vlada
SSKJ²
kúp1 -a m (ȗ)
star. kupčija: ogoljufati koga pri kupu / skleniti kup / kup gre dobro
● star. dobiti dober kup poceni kupiti; star. pridelki imajo dober kup lahko se drago prodajajo
SSKJ²
kùp2 kúpa m (ȕ ú)
1. s prilastkom kar je navadno brez reda združeno v obliko polkrogle: gnojni kupi; iz kupa knjig je vzel najnovejšo izdajo; brskal je po kupu pepela, smeti; velik kup slame; kupi zemlje / z oslabljenim pomenom: znašel se je pred kupom razvalin; zaril se je v kup sena in zaspal
// določena količina kake snovi, predmetov: zložiti kaj v kupe; knjige, zložene v treh kupih
// ekspr., z rodilnikom velika količina, množina: kup bankovcev je vzel s seboj; pred njim je ležal kup časopisov; dobil je cel kup pisem / zbral je kup dokazov; kup novic, vprašanj; imam še kup opravkov / pri hiši je kup žensk; kup deklet se je zbralo okrog njega
2. v prislovni rabi, v zvezi z na, v izraža, da se kaj navadno brez reda združuje v obliki polkrogle: nametati kaj na kup; dračje je nosil, spravljal na kup / seno je že na kupu / ekspr. v kupih se dviguje para
// ekspr. izraža, da je kaj drugo poleg drugega: še nikoli ni bilo na kupu toliko ljudi / ima veliko denarja na kupu / star. vse je prišlo na (en) kup naenkrat
// mn., ekspr. izraža veliko količino, množino: takega blaga je na kupe; zasluži na kupe denarja
● zna grabiti na kup kopičiti, večati si premoženje; vse grmi na kup se podira, propada; ekspr. denar mu kar leti na kup ga na lahek način zasluži; ekspr. hiša že leze na kup se podira, razpada; star. vse v (en) kup ti je vseeno; drži se kot kup nesreče obupano, žalostno
SSKJ²
kúpa -e ž (ú)
1. vznes. boljši kozarec kelihaste oblike: v kupi se je lesketalo vino; kristalna, srebrna kupa
// vsebina kupe: izpil je kupo do dna; pren. kupa bridkosti, trpljenja
2. zastar. kozarec sploh: napolnil je kupo; polna kupa vina
♦ gastr. sadna kupa sadje s smetano, sladoledom, servirano navadno v kozarcih
SSKJ²
kupávati -am nedov. (ȃ)
nar. zahodno kupovati: same obleke kupava
SSKJ²
kúpčar -ja m (ȗ)
1. zool. ptica pevka z belim perjem po trebuhu in repu, Oenanthe oenanthe: gnezda ščinkavcev in kupčarjev
2. nar. koroško kdor nalaga, meče kaj na kup: privlekel je steljo do kupčarja
SSKJ²
kúpček -čka m (ȗ)
manjšalnica od kùp:
a) kupček graha, pšenice; kupček kamenja / ima že lep kupček denarja
b) spravljati pesek na kupček / veliko prihrankov ima že na kupčku
● otr. dojenčku se je kupček podrl spahnilo se mu je; ekspr. kupček mu raste premoženje, zlasti količina denarja se mu veča; evfem. narediti kupček opraviti veliko potrebo
SSKJ²
kupčeválec -lca [kupčevau̯ca tudi kupčevalca] m (ȃ)
kdor kupčuje: na trgu so se gnetli kupčevalci in prodajalci; konjski kupčevalec
// star. trgovec, prekupčevalec: kupčevalec z vinom
SSKJ²
kupčeválka -e [kupčevau̯ka tudi kupčevalka] ž (ȃ)
ženska, ki kupčuje: kupčevalka z vinom
SSKJ²
kupčeválski -a -o [kupčevalski in kupčevau̯ski] prid. (ȃ)
nanašajoč se na kupčevalce: kupčevalska natančnost / kupčevalska strast
SSKJ²
kupčeválstvo -a [kupčevalstvo in kupčevau̯stvo] s (ȃ)
dejavnost kupčevalcev: kupčevalstvo se je razcvetelo / star. ukvarja se s kupčevalstvom s trgovino
SSKJ²
kupčevánje -a s (ȃ)
glagolnik od kupčevati: ukvarjati se s kupčevanjem; kupčevanje z lesom, vinom; donosnost kupčevanja / kupčevanje na drobno
SSKJ²
kupčeváti -újem nedov. (á ȗ)
kupovati in vzporedno prodajati: zelo veliko kupčuje; kupčevati z lesom, vinom
// star. trgovati, kupovati: kmetuje in tudi kupčuje / kupčevati na debelo
SSKJ²
kúpčevski -a -o prid. (ú)
nanašajoč se na kupce: ni mogel prodreti v bistvo kupčevskega sveta / kupčevski in kmečki stan
SSKJ²
kupčíja -e ž (ȋ)
1. sprememba lastništva česa tako, da se plača dogovorjena cena: ogoljufati koga pri kupčiji; izpolniti pogoje kupčije / napraviti dobro kupčijo / ekspr. prevzel je umazano kupčijo; pren., ekspr. politična kupčija
// dogovor o taki spremembi: sklepati novo kupčijo / ekspr. razdreti kupčijo
2. trgovanje, trgovina: lesna, vinska kupčija; kupčija z žitom; donosnost kupčije / borzna, denarna kupčija / kupčija z devizami cvete
● slabš. kravja kupčija ravnanje, pri katerem stranki iščeta osebne koristi na škodo tretje osebe
♦ ekon. distančna kupčija kupčija med dvema osebama na različnih krajih
SSKJ²
kupčíjica -e ž (ȋ)
ekspr. manjšalnica od kupčija: napravil je dobro kupčijico; skleniti kupčijico
SSKJ²
kupčíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na kupčijo: kupčijski pogoj; slabe kupčijske možnosti / kupčijska dejavnost; pojavila se je velika kupčijska kriza
// star. trgovski, trgovinski: kupčijske zveze s sosednjo državo / kupčijska šola, zbornica
SSKJ²
kupčíjstvo -a s (ȋ)
star. trgovanje, trgovina: ukvarja se s kupčijstvom; kupčijstvo s pridelki / kupčijstvo je bilo prepovedano
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
kúpčkanje -a s (ȗ)
glagolnik od kupčkati: kadrovsko, politično, strankarsko kupčkanje; kupčkanje denarja; kupčkanje z glasovi volivcev / kupčkanje z delnicami, zemljišči / kupčkanje starih knjig po policah
SSKJ²
kúpčkati -am nedov. (ȗ)
1. dogovarjati se o razdelitvi denarja, položajev, navadno na moralno sporen način: kupčkati za razdelitev proračunskega denarja; kupčkati z denarjem davkoplačevalcev / pod mizo so kupčkali za prevzem državnega podjetja
2. razporejati: program kupčka dele besedila po skupnih frazah, besedah ali temah
// ekspr. delati kupčke: kupčkati pesek
// igr. žarg. igrati s kartami, zloženimi v kupčke: kupčkali so za denar
SSKJ²
kupé1 -êja m (ẹ̑ ȇ)
zaprt prostor v potniškem vagonu: sedeti v kupeju; prazen kupe; okno kupeja / kupe (vagona) prvega razreda
SSKJ²
kupe2 
avtomobil:gl. coupe
SSKJ²
kúpec1 -pca m (ú)
1. kdor kaj kupi: kupec velike količine blaga; kupec in prodajalec / dobil je kupca za konja
// kdor namerava, hoče kaj kupiti: na živilskem trgu je bilo veliko kupcev
2. star. trgovec: bogat kupec; kupci, mesarji in kmetje
SSKJ²
kúpec2 -pca m (ȗ)
nav. ekspr. kupček: kupec kamenja, zrnja / ima lep kupec denarja / metati krompir na kupec
SSKJ²
kúpen -pna -o prid. (ū)
nanašajoč se na kupovanje, trgovanje: denar kot kupno sredstvo / kupni fond potrošnikov pada denarna sredstva, s katerimi se razpolaga v določenem časovnem obdobju; kupna cena cena, po kateri kupec dobi blago
♦ ekon. kupna moč denarja veljava denarja, izražena v količini blaga, ki se dobi za denarno enoto
SSKJ²
kúpica -e ž (ú)
manjšalnica od kupa: dvignil je kupico in nazdravil; kristalne kupice / spil je kupico vina / nalil mu je polno kupico
SSKJ²
kupíček -čka m (ȋ)
zastar. kupovanje, nakup
SSKJ²
kupído -a m (ȋ)
um. kip ali podoba krilatega dečka, ki predstavlja boga Kupida: ob vodometu je stal kamniti kupido
SSKJ²
kupílen -lna -o [kupilna in kupiu̯na] prid. (ȋ)
nar. kupljen: kupilna koruzna moka; kupilno blago / kupilni kruh
SSKJ²
kupílo -a s (í)
zastar. kar je kupljeno, nakup: kupilo je zložila v cekar
● zastar. na kupilu kuhati in se greti s kupljenimi drvmi, kupljenim gorivom
SSKJ²
kupinár -ja m (á)
nar. prekmursko moški, ki se ukvarja s preprodajanjem perutnine: pred hišo je kupinar tehtal piščance
SSKJ²
kupírati -am dov. in nedov. (ȋ)
vet. na kratko odrezati, odsekati živali zlasti rep; skrajšati, prisekati: kupirati psu rep
    kupíran -a -o:
    pes s kupiranimi uhlji
SSKJ²
kupíti in kúpiti -im dov. (ī ú)
1. dobiti kaj tako, da se plača dogovorjena cena: kupiti avto, hišo; mleko imamo že doma, kupiti je treba še kruh; kupiti veliko posestvo; avto je kupil od znanca; kupila je obleko za otroka; kupiti na semnju, v trgovini; pri katerem trgovcu si to kupil / pog. vse kupi v samopostrežni trgovini kupuje / kupiti za dolarje / kupi mi časopis / ekspr. kupiti za smešno ceno poceni; ekspr. kupiti za drag, majhen denar veliko, malo plačati za kaj; kupiti po nizki, visoki, znižani ceni / pog. kupiti z evri plačati z evri / kupiti na kredit; kupiti na upanje
// dobiti pravico do uporabe s plačilom: kupiti ložo v gledališču / kupiti pravico do privatnega trgovanja / kupiti licenco
2. ekspr. podkupiti: kupili so ga z zlatom; sodnik se ni dal kupiti
// dobiti kaj s podkupovanjem: ljubezen je skušal kupiti; čast, slavo (si) je moral kupiti / kupiti glasove na volitvah
3. izraža, da je kaj kje kupcem na razpolago: vstopnice (lahko) kupite tudi tik pred predstavo; brezoseb. to se kupi samo za devize
4. igr. dobiti, vzeti po pravilih igre kot dopolnitev ali zameno: zdaj ti kupiš; kupiti asa
● evfem. pri sosedovih bodo kupili soseda bo rodila; star. ženinu so leta kupili dosegli predčasno sodno priznanje polnoletnosti; ekspr. kupiti mačka v žaklju kupiti kaj, ne da bi stvar prej poznal, videl; pog. avto je kupil pod roko nezakonito, skrivaj; kakor sem kupil, tako prodam povem, kakor sem slišal
    kúpljen -a -o:
    blago je kupljeno v trgovini
    ●     knjiž. kupljena ljubezen ljubezen, pri kateri je treba partnerja plačati
SSKJ²
kupleráj -a m (ȃ)
vulg. javna hiša: hoditi v kupleraj
SSKJ²
kuplét -a m (ẹ̑)
pesem v več kiticah s pripevom, navadno šaljive ali satirične vsebine: peti kuplete v kabaretu / tekst za kuplet
SSKJ²
kupletíst -a m (ȋ)
pevec kupletov: pariški kupletist
SSKJ²
kupljénik -a m (ẹ̄)
nar. belokranjsko mernik: stresti iz kupljenika / pridelal je dvajset kupljenikov pšenice
SSKJ²
kupljív -a -o prid. (ī í)
ekspr. ki se da podkupiti: ta človek je kupljiv / kupljiva ženska vlačuga, prostitutka
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
kupljívost -i ž (í)
ekspr. lastnost kupljivega človeka: nazorno je opisal njegovo kupljivost
SSKJ²
kupnína -e ž (ī)
denarno nadomestilo za kupljeno blago: plačati kupnino; prodati za visoko kupnino
// izkupiček: kupnina od lesa
SSKJ²
kúpnja -e ž (ȗ)
star. kupovanje: kupnja in prodaja / ta predmet ni za kupnjo
SSKJ²
kúpola -e ž (ȗ)
1. streha, ki pokriva okrogel, kvadraten prostor in ima obliko polkrogle: bela, pozlačena kupola; mogočna kupola cerkve; stolpi in kupole mesta; ogrodje, vrh kupole / bivališče ima obliko kupole
// strop, ki pokriva okrogel, kvadraten prostor in ima obliko polkrogle: nad oltarjem je bila visoka kupola / akrobat v kupoli nad manežo
2. kar kaj pokriva kot taka streha: kip je bil pod stekleno kupolo / v kupoli so bili različni razstavni predmeti
// ekspr., navadno z rodilnikom kar je po obliki podobno taki strehi: zelene kupole dreves; kupola neba
♦ arhit. čebulasta kupola kupola z izrazito razširjenim srednjim delom, značilna zlasti za rusko arhitekturo; voj. kupola tanka zgornji vrtljivi del tanka s topovsko cevjo in včasih z mitraljezom
SSKJ²
kúpolast -a -o prid. (ȗ)
podoben kupoli: kupolast šotor; kupolasta streha / kupolasta oblika česa / ekspr. kupolasti griči
♦ arhit. kupolasti obok obok v obliki kupole
// ki ima kupolo: kupolasta cerkev, zgradba / kupolasta dvorana
SSKJ²
kúpolen -lna -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na kupolo: kupolna stavba / velika kupolna dvorana kupolasta / kupolna konstrukcija
♦ metal. kupolna peč kupolka
SSKJ²
kúpolka -e ž (ȗ)
metal. talilna peč za sivo litino: iz kupolke je priteklo lito železo
SSKJ²
kúpoma prisl. (ȗ)
knjiž. v kupih: knjige ležijo kupoma po mizi; iz kotla se kupoma vzdiguje para / star. ljudje so kupoma stali na cesti v gručah
SSKJ²
kupón -a m (ọ̑)
1. papirnat, kartonast dokument, ki daje imetniku pravico do določenih ugodnosti: kupon za nakup vozila / izrezovati nagradne kupone iz časopisov; premijski kupon
// dokument, ki daje imetniku pravico, da dobi denar ali blago; bon: unovčiti kupon; kuponi za usnje / blago je na kupone
2. del listine, dokumenta, ki se pri uporabi odtrga: odtrgati kupon vstopnice
// ekon. del vrednostnega papirja, ki ga imetnik uporablja kot potrdilo o pravici do česa: predložili so obrestne kupone / strigel je kupone
♦ ptt, nekdaj mednarodni kupon za odgovor
SSKJ²
kupónski -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na kupon: kuponski sistem / kuponski listek
SSKJ²
kúpoprodája -e ž (ȗ-ȃ)
ekon. izmenjava pravice do lastništva s plačilom te pravice: mednarodna kupoprodaja / kupoprodaja deviz
SSKJ²
kúpoprodájen -jna -o prid. (ȗ-ȃ)
nanašajoč se na kupoprodajo: kupoprodajni odnosi / kupoprodajne špekulacije / kupoprodajna pogodba
SSKJ²
kupoválec -lca [kupovau̯ca tudi kupovalca] m (ȃ)
kdor kaj kupuje: vztrajen kupovalec cigaret
// star. kupec1: našel se je kupovalec za hišo
SSKJ²
kupoválka -e [kupovau̯ka tudi kupovalka] ž (ȃ)
ženska, ki kaj kupi, kupuje: zvesta kupovalka; kupovalka knjig
// ženska, ki namerava, hoče kaj kupiti: v trgovino je vstopila še ena kupovalka
SSKJ²
kupovánje -a s (ȃ)
glagolnik od kupovati: kupovanje daril / kupovanje služb
SSKJ²
kupováti -újem nedov. (á ȗ)
1. dobivati kaj tako, da se plačuje dogovorjena cena: kupuje samo knjige; zelenjavo kupuje od sosede; kupuje večinoma na trgu; pridelke kupuje pri kmetih / kupuje otrokom igrače / kupuje si za praznike / kupovati na debelo, na drobno / časopis kupuje že nekaj let je naročen nanj / kupuje na deželi, v mestu pa prodaja
// odkupovati, nakupovati: kupuje staro železo in cunje; podjetje kupuje surovine od privatnika
2. imeti namen kupiti: kupovala je čevlje, pa jih ni dobila; kupuje novo pohištvo; zemljo kupuje zaradi otrok / njegovih knjig ni nihče kupoval
3. ekspr. podkupovati: vedno je koga kupoval
// dobivati kaj s podkupovanjem: kupuje (si) otrokovo ljubezen
4. igr. dobivati, jemati po pravilih igre kot dopolnitev ali zameno: kupoval je same dobre karte
● evfem. kupujejo same deklice rojevajo se jim samo hčere
SSKJ²
kupovína -e ž (í)
star. kar je kupljeno, nakup: o tej kupovini nikomur ne pripoveduj
SSKJ²
kuprít -a m (ȋ)
min. rudnina kubični bakrov oksid:
SSKJ²
kúra1 -e ž (ú)
velika domača ptica s kratkim vratom in krepkim telesom; kokoš: kura je znesla jajce; rediti kure; grahasta kura; zbegan kot kura / jesti kuro
● ekspr. hoditi s kurami spat zelo zgodaj; preg. tudi slepa kura včasih zrno najde tudi človeku z manjšimi sposobnostmi se včasih kaj posreči
♦ zool. divje kure v gozdovih, na travnikih živeče velike ptice, katerih samci nimajo ostrog, Tetraonidae
SSKJ²
kúra2 -e ž (ȗ)
1. med., navadno s prilastkom izboljševanje zdravstvenega stanja z načrtnim dajanjem zdravil, dieto, razgibavanjem telesa, s kopelmi, zdravljenje: napraviti kuro; priporočiti kako kuro; hitra kura / ležalna, mlečna kura
2. navadno v zvezi shujševalna kura manjšanje telesne teže z uporabo kake diete, razgibavanjem telesa: uspehi shujševalne kure so bili že vidni
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
kuracíja -e ž (ȋ)
rel. ekspozitura, lokalija: ustanoviti kuracijo
SSKJ²
kuránten -tna -o prid. (ȃ)
knjiž. vsakdanji, tekoč: kurantne potrebe / kurantno blago blago, ki se lahko, dobro prodaja
♦ ekon. kurantni denar denar, ki se v določeni državi uporablja kot plačilno sredstvo
SSKJ²
kuráre -a m (ȃ)
farm. izvleček iz južnoameriških rastlin, ki se uporablja kot mišično hromilo:
SSKJ²
kurát -a m (ȃ)
1. vojaški duhovnik: med prvo svetovno vojno je bil kurat
// navadno s prilastkom duhovnik, ki službuje v kaki ustanovi, zavodu: bolniški, jetniški kurat
2. rel. duhovnik, ki službuje na kuraciji: prišel je za kurata v oddaljeno vas
SSKJ²
kuratéla -e ž (ẹ̑)
knjiž. dejavnost kuratorjev; skrbništvo: prenehal je s kuratelo / priti pod kuratelo
SSKJ²
kuratíva -e ž (ȋ)
med. žarg. zdravljenje: stroški kurative so zelo visoki; skrb za kurativo / oddelek za kurativo / ukvarjati se s kurativo s kurativno medicino
SSKJ²
kuratívec -vca m (ȋ)
med. žarg. zdravnik, ki se ukvarja (zlasti) z zdravljenjem: posvetovanje preventivcev in kurativcev
SSKJ²
kuratíven -vna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na zdravljenje: kurativni preparati / kurativno delovanje zdravila zdravilno / preventivna in kurativna skrb za družino
♦ med. kurativna medicina veda o zdravljenju
SSKJ²
kurátor -ja m (ȃ)
knjiž. kdor skrbi za koristi, pravice druge osebe ali določene ustanove; skrbnik: določili so mu kuratorja; kurator šole / bil je kurator njegovega premoženja
SSKJ²
kuratórij -a m (ọ́)
knjiž. kolektivni organ, ki skrbi za določeno stvar ali področje, skrbništvo: njegovo premoženje upravlja kuratorij / kuratorij študentskih domov
SSKJ²
kurátorka -e ž (ȃ)
knjiž. skrbnica muzeja, galerije ali (umetniške) ustanove: kuratorka galerije, muzeja; kuratorka, kritičarka in zgodovinarka / kuratorka razstave
SSKJ²
kúrba -e ž (ȗ)
vulg. vlačuga, prostitutka: postala je kurba; imeli so jo za kurbo / kot psovka kurba stara
SSKJ²
kurbánje -a s (ȃ)
glagolnik od kurbati se: pijančevanje in kurbanje
SSKJ²
kurbaríja -e ž (ȋ)
vulg. vlačugarstvo: dokazati komu kurbarijo
SSKJ²
kurbáti se -ám se nedov. (á ȃ)
vulg. vlačugati se, vlačiti se: že ves čas se kurba
SSKJ²
kúrbica -e ž (ȗ)
nav. ekspr. manjšalnica od kurba: čedna kurbica
SSKJ²
kúrbin -a -o (ȗ)
pridevnik od kurba:
SSKJ²
kurbír -ja m (í)
vulg. vlačugar: bil je razbrzdanec in kurbir / kot psovka kurbir stari
SSKJ²
kurbírski -a -o prid. (í)
nanašajoč se na kurbe, kurbirje ali kurbirstvo: kurbirski izraz / kurbirska dejavnost
SSKJ²
kurbírstvo -a s (ī)
vulg. vlačugarstvo: obsojali so jo zaradi kurbirstva / vsem je bilo znano njegovo kurbirstvo
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
kurbíšče -a s (í)
vulg. javna hiša: hoditi v kurbišča
SSKJ²
kúrčev -a -o (ȗ)
pridevnik od kurec: preklinjal je in se jezil na kurčeve odnose v službi
SSKJ²
kúrdski -a -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na Kurde: kurdski jezik; kurdski upornik, voditelj; kurdska manjšina
SSKJ²
kúrec -rca m (ȗ) vulg.
1. moški spolni ud: pokazati kurec
2. ničvreden, slab moški: ta kurec je vsega zmožen / kot psovka ta prekleti kurec
3. v členkovni rabi izraža
a) jezo, omalovaževanje: kurec, pa taka družba / kurec te gleda
b) močno zanikanje: to me pa (en) kurec briga
SSKJ²
kurénda -e ž (ẹ̑)
zgod. javno pisno obvestilo, okrožnica: prevajati kurende
SSKJ²
kúrent -a m (ȗ)
etn. pustna šema v kožuhu, z zvonci okrog pasu in posebnim pokrivalom, znana v vzhodni Sloveniji: sprevod s kurentom
SSKJ²
kurénten -tna -o prid. (ẹ̑)
knjiž. kuranten: kurentno blago
SSKJ²
kurentovánje -a s (ȃ)
etn. praznovanje pusta z obhodi kurentov in drugih šem, znano v vzhodni Sloveniji: barvni film o kurentovanju; kurentovanje in kresovanje
SSKJ²
kúrentovski -a -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na kurente: kurentovska pesem / smešna kurentovska postava
SSKJ²
kúretina in kuretína -e ž (ú; í)
1. kokošje meso: rad je kuretino
2. star. kokoši, perutnina: goji kuretino
SSKJ²
kurgán -a m (ȃ)
arheol. grobna gomila, predvsem v Rusiji, Ukrajini in Anatoliji: skitski kurgani
SSKJ²
kuriálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na kurijo: kurialni poslanci / kurialni volilni sistem
SSKJ²
kúrica -e ž (ú)
manjšalnica od kura1: kurice so tekale po dvorišču / ekspr. hranila je svoje kurice
SSKJ²
kúrija -e ž (ú)
1. v stari Avstriji volilna skupina za državni ali deželni zbor, temelječa na družbenih razredih: veleposestniška kurija / volitve po kurijah
2. rel. rimske kongregacije, sodišča in uradi skupaj: preureditev kurije / (rimska) kurija
♦ zgod. kurija pri starih Rimljanih skupnost več gensov
SSKJ²
kuríkul in kuríkulum -a m (ȋ)
učni program: šolski kurikul; kurikul za vrtce; obvezni izbirni predmeti so sestavni del kurikula
SSKJ²
kurikuláren -rna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na kurikul: kurikularni svet; kurikularna komisija; kurikularna prenova
SSKJ²
kurikulum gl. kurikul
SSKJ²
kurílen -lna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na kurjenje: konec kurilne dobe / kurilni plin; kurilna naprava naprava za pridobivanje toplote iz goriva; kurilna vratca vratca kurišča; kurilno olje tekoče gorivo za kurjavo, ki se pridobiva navadno iz nafte
♦ teh. kurilna vrednost goriva količina toplote, ki jo odda gorivo pri gorenju
SSKJ²
kurílnica -e ž (ȋ)
1. prostor, v katerem je peč manjše centralne kurjave: poleg kleti je bila še kurilnica
2. žel. stavba, v kateri se pripravi parna lokomotiva za vožnjo: delavci v kurilnici
SSKJ²
kurílniški -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na kurilnico: kurilniški prostor / kurilniška služba
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
kurílnost -i ž (ȋ)
teh. kurilna vrednost: visoka kurilnost črnega premoga
SSKJ²
kuriózen -zna -o prid. (ọ̑)
knjiž. nenavaden, poseben, znamenit: ima kuriozne ideje; kuriozno vprašanje / kuriozna osebnost
SSKJ²
kuriozitéta -e ž (ẹ̑)
knjiž. nenavadnost, posebnost, znamenitost: zanimajo ga razne kuriozitete; gledališka kurioziteta / knjigo mi je poslal kot kurioziteto
SSKJ²
kurióznost -i ž (ọ̑)
knjiž. nenavadnost, posebnost, znamenitost: privoščil si je različne kurioznosti / knjiga je presenetila s svojo kurioznostjo
SSKJ²
kuriózum -a m (ọ̑)
knjiž. nenavadnost, posebnost, znamenitost: to delo poznamo le še kot kuriozum
SSKJ²
kurír -ja m (í)
1. kdor v podjetju, ustanovi ali med podjetji, ustanovami raznaša pošto, sporočila: vabila je prinesel kurir; kurir in telefonist / poslati vest po kurirju / razpisati delovno mesto kurirja
// kdor prinaša kako novico ali sporočilo: pismo mu je izročil tajni kurir
2. kdor posreduje, prenaša mamila, kaj prepovedanega: kurir v organizirani mreži preprodajalcev mamil; po kurirju so poslali podkupnino; mafijski kurir
3. vojak, ki skrbi za prenašanje vojaške pošte: kurir se je vrnil iz štaba brigade / kurir je predal zavitek med narodnoosvobodilnim bojem oborožen terenski delavec, ki prenaša poštne pošiljke / partizanski kurir
SSKJ²
kurírati -am nedov. (ȋ)
knjiž. zdraviti, negovati: kuriral ga je samo s čajem
SSKJ²
kurírček -čka m (í)
manjšalnica od kurir: pismo je odnesel kurirček / partizanski kurirček
SSKJ²
kurírčkov -a -o prid. (í)
nanašajoč se na kurirčke: kurirčkova pot
● kurirčkova pošta v socializmu prireditev, pri kateri se prenašajo čestitke pionirjev Slovenije Titu za rojstni dan
SSKJ²
kurírka -e ž (í)
1. ženska, ki v podjetju, ustanovi ali med podjetji, ustanovami raznaša pošto, sporočila: pisma je prenašala kurirka / sprejeti delo kurirke
// ženska, ki prinaša kako novico ali sporočilo: vest mu je sporočila kurirka
2. ženska, ki posreduje, prenaša mamila, kaj prepovedanega: kurirko so obsodili; mafijska kurirka / kurirka za mamila
3. vojakinja, ki skrbi za prenašanje vojaške pošte: nasprotniki so ujeli kurirko / v partizanih je postala kurirka med narodnoosvobodilnim bojem oborožena terenska delavka, ki prenaša poštne pošiljke / partizanska kurirka
SSKJ²
kurírski -a -o prid. (í)
nanašajoč se na kurirje: težka kurirska torba / kurirska služba; opravljal je tudi kurirsko delo / kurirska postojanka; kurirske zveze
SSKJ²
kuríšče -a s (í)
prostor v kurilni napravi, kjer se kuri: nalagati premog v kurišče; kurišče talilne peči; vratca kurišča / kurišče pod kotlom
// gorišče: na kurišču je ostal kupček pepela; kurišče ob cesti
SSKJ²
kuríščen -čna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na kurišče: kuriščni prostor / kuriščna vratca
SSKJ²
kuríti in kúriti -im nedov. (ī ú)
1. delati in vzdrževati ogenj: kuriti z drvmi, s premogom; kuriti na ognjišču, v peči / pastirji so kurili na travniku / kuriti kres, ogenj
// pog. ogrevati, segrevati: sobo bodo kurili; stanovanje kurijo tudi poleti; dobro, slabo kuriti / kuriti parne kotle; v kabinetu si kuri
2. ekspr. hujskati, ščuvati: kar naprej ga je kuril; kuril jih je proti vodstvu
● brezoseb., ekspr. kuri ga v čelo ima zelo vroče, razgreto čelo; pog., ekspr. kuril jo je proti domu tekel
    kúrjen -a -o:
    vsi prostori so kurjeni
SSKJ²
kurívo -a s (í)
gorljiva snov, s katero se kuri: kot glavno kurivo so uporabljali les / velika poraba kuriva
SSKJ²
kurjáč -a m (á)
delavec, ki kuri peč centralne kurjave, parnega kotla: tovarna je zaposlila več kurjačev / ladijski kurjač; kurjač na lokomotivi
SSKJ²
kurjád -i ž (ȃ)
več kokoši, kokoši: prepodil je vso kurjad z dvorišča / fazani in druga divja kurjad
SSKJ²
kúrjak tudi kúrjek -a m (ȗ)
kokošji iztrebek: gnojiti s kurjaki
SSKJ²
kurjáški -a -o prid. (á)
nanašajoč se na kurjače: kurjaška služba / kurjaški izpit
SSKJ²
kurjáva -e ž (ȃ)
1. kar se uporablja za kurjenje, ogrevanje: zmanjkalo je kurjave; preskrbeti kurjavo za zimo / drva, les za kurjavo
2. navadno s prilastkom način kurjenja, ogrevanja: električna, plinska kurjava; kurjava na olje / parna kurjava se je pokvarila naprava za kurjenje, ogrevanje
// kurjenje: kurjava peči je draga
3. v zvezi centralna kurjava naprava iz več ogrevalnih naprav na toplo vodo ali paro s skupno kurilno napravo: montirati novo centralno kurjavo / hiša ima centralno kurjavo
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
kurjek gl. kurjak
SSKJ²
kúrjenje -a s (ú)
glagolnik od kuriti: lotil se je kurjenja peči / kurjenje ognja / kurjenje stanovanjskih prostorov
SSKJ²
kúrji -a -e prid. (ȗ)
nanašajoč se na kure: kurje jajce, meso; kurje perje; pot se vleče kot (kurja) čreva zelo / kurja obara / kurja polt zaradi mraza ali groze naježena koža; kurje prsi ozke, izbočene prsi; kurja slepota zmanjšana sposobnost za videnje v mraku; kurje oko kožna odebelina, zadebelina s poroženelim strženom
● vulg. imel je trojen podbradek in kurji britof velik trebuh; ekspr. biti kurje pameti neinteligenten
♦ bot. kurja čreva, črevca njivski plevel s poleglimi stebelci in drobnimi belimi cveti, Stellaria media
SSKJ²
kúrjica -e ž (ȗ)
1. nar. gorenjsko teloh: nabirati kurjice
2. star. kurnik, kokošnjak: odprl je vrata kurjice
SSKJ²
kurkúma -e ž (ȗ)
1. rastlina, katere posušene in zdrobljene korenine se uporabljajo v prehrambene in zdravilne namene, po izvoru iz Azije: korenine kurkume
2. živo rumen začimbni prašek, ki ga pridobivajo iz oranžne korenine te rastline: med kuhanjem dodati kurkumo; žlička kurkume
SSKJ²
kúrnica -e ž (ȗ)
zaprt prostor za kokoši: postaviti kurnico
SSKJ²
kúrnik -a m (ȗ)
1. zaprt prostor za kokoši: očistiti, postaviti kurnik; odprl je vrata kurnika
// iz palic narejen zaboj zlasti za prevažanje perutnine: vzeti kokoši iz kurnika
2. slabš. tesen, zaprt prostor: stanuje v podstrešnem kurniku
SSKJ²
kúrnjak -a m (ȗ)
star. kurnik, kokošnjak: kurnjaki in golobnjaki
SSKJ²
kurtizána -e ž (ȃ)
nekdaj lahkoživa ženska, prostitutka: obiskoval je znano rimsko kurtizano; lepa kurtizana / ekspr. postala je kurtizana vlačuga, prostitutka sploh
SSKJ²
kurtizánski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na kurtizane: kurtizansko obnašanje / bila je kurtizanske narave
SSKJ²
kurtoázen -zna -o prid. (ȃ)
knjiž. vljuden, galanten: kurtoazna pazljivost / bil je na kurtoaznem obisku
SSKJ²
kurtoazíja -e ž (ȋ)
knjiž. vljudnost, galantnost: dejanje je samo odraz njegove kurtoazije / to je storil iz kurtoazije
SSKJ²
kurúlski -a -o prid. (ȗ)
navadno v zvezi kurulski stol, pri starih Rimjanih bogato okrašen uradni stol pomembnejših predstavnikov oblasti:
SSKJ²
kúrva1 -e ž (ȗ)
knjiž. krivulja, vijuga: risati kurve / kurva temperature je padla
SSKJ²
kúrva2 -e ž (ȗ)
nar. vzhodno vlačuga, prostitutka: postala je kurva
SSKJ²
kúrz -a m (ȗ)
1. aer., navt. smer gibanja, zlasti ladje, letala: določiti kurz; menjati, spremeniti kurz in hitrost / izračunati kurz / pluti po kurzu
2. publ., navadno s prilastkom organizirana dejavnost z določeno tendenco: začel se je kurz preusmeritve v našem gospodarstvu / spremeniti dosedanji politični kurz / ekspr. ta profesor ima strog kurz
3. navadno s prilastkom skupek organiziranih predavanj, vaj, ki navadno omogoča določeno usposobljenost; tečaj: končati bolničarski kurz; obvezen pripravljalni kurz; udeležiti se kurza plavanja / ustanoviti kurz za učitelje
4. fin., navadno s prilastkom cena valute in vrednostnih papirjev; tečaj: devizni kurz; kurz dolarja, evra; kurz jena je padel / emisijski kurz
// cena blaga na borzi; tečaj
SSKJ²
kúrzen -zna -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na kurz: kurzni koti / kurzni način usposabljanja kadrov; kurzna doba / kurzna razlika, vrednost
SSKJ²
kurzírati -am nedov. (ȋ)
knjiž. gibati se, krožiti: blago kurzira od proizvajalca do kupca
SSKJ²
kurzíst -a m (ȋ)
publ. udeleženec tečaja; tečajnik: seznaniti kurzista z izpitnimi vprašanji
SSKJ²
kurzív -a m (ȋ)
publ. tiskana pisava s postrani oblikovanimi črkami; kurziva: za naslov je uporabil kurziv
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
kurzíva -e ž (ȋ)
tisk. tiskana pisava s postrani oblikovanimi črkami: posamezne besede so bile v kurzivi
SSKJ²
kurzíven -vna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na kurzivo: kurzivna pisava / kurzivne črke
SSKJ²
kúrzor -ja m (ȗ)
grafični element, ki kaže trenutni položaj na zaslonu in ga upravljamo z miško ali drugo kazalno napravo, kazalec: premikati kurzor po zaslonu; utripajoči kurzor; položaj kurzorja
SSKJ²
kúskus -a m (ȗ)
iz posebne vrste pšenice narejen zdrob, po izvoru iz severne Afrike: primešati kuskus; instantni kuskus; skodelica kuskusa; juha, meso, solata s kuskusom
SSKJ²
kustódinja -e ž (ọ̑)
muzejska uslužbenka z visoko izobrazbo, ki zbira, vzdržuje in proučuje muzejske predmete: izkopavanje je vodila kustodinja
SSKJ²
kústos -a m (ȗ)
muzejski uslužbenec z visoko izobrazbo, ki zbira, vzdržuje in proučuje muzejske predmete: razstavo je pripravil kustos / biti imenovan za kustosa / galerijski, muzejski kustos
SSKJ²
kústosinja -e ž (ȗ)
muzejska uslužbenka z visoko izobrazbo, ki zbira, vzdržuje in proučuje muzejske predmete: razstavo je pripravila kustosinja; zgodovinarka in kustosinja / višja kustosinja v muzeju
SSKJ²
kùš medm. (ȕ)
1. klic psu lezi1, miruj: kuš, tukaj ostani
2. nizko, klic človeku bodi tiho, molči: kuš, babe
SSKJ²
kúščar -ja m (ū)
1. plazilec s štirimi kratkimi nogami in dolgim repom: izumrli kuščarji; anatomija kuščarjev; razvaline so zdaj prebivališče kač in kuščarjev
♦ zool. kuščarji luskarji, ki imajo navadno razvite noge, Sauria
// nar. zelenec: na skali je zagledal (zelenega) kuščarja; od jeze je zelen kot kuščar
2. nar. priprava za prižiganje možnarjev: V malem ognju se je grel kuščar, a po robu je čepelo nad trideset nabitih možnarjev (Prežihov)
SSKJ²
kúščarica -e ž (ū)
star. kuščar: v skalovju je veliko kuščaric
♦ zool. kraška kuščarica kuščar, ki živi na krasu, Lacerta melisellensis; siva kuščarica martinček; živorodna kuščarica ki koti žive mladiče, Lacerta vivipara
SSKJ²
kušét -a tudi kušé -êja m (ẹ̑; ẹ̑ ȇ)
žel. ležalni vagon: rezervirati si prostor v kušetu; v prid. rabi: kušet vagon
SSKJ²
kuševáti -újem nedov. (á ȗ)
nižje pog. poljubljati: kuševal ji je roko
SSKJ²
kúšniti -em dov. (ú ȗ)
nižje pog. poljubiti: kušnil jo je na lice
SSKJ²
kúšter -tra m (ú)
ekspr. koder1: imela je lepe črne kuštre / čelo so mu pokrivali kuštri
SSKJ²
kúštra -e ž (ȗ)
ekspr. razmršeni lasje: grdo ga je pogledal izpod svoje kuštre / otroška kuštra razmršena, kodrasta glava
SSKJ²
kúštrast -a -o prid. (ū)
ekspr. razmršen: kuštrasto dekle / kuštrasta okrogla glava
SSKJ²
kúštrati -am nedov. (ȗ)
ekspr. delati kaj neurejeno, neporavnano, zlasti lase; mršiti: nikar ga ne kuštraj; s prsti se kuštra / veter mu kuštra brado, lase
SSKJ²
kúštrav -a -o prid. (ū) ekspr.
1. ki ima zelo goste, navadno kodraste lase: kuštrav fant / skozi okno je pomolil kuštravo glavo / kuštravi lasje
2. razmršen: bil je kuštrav in neobrit
SSKJ²
kúštravček -čka m (ū)
ljubk. razmršen, kodrast otrok: mali kuštravček
SSKJ²
kúštravec -vca m (ū)
ekspr. razmršen, kodrast človek, zlasti otrok: rdečelasi kuštravec / poklical je malega kuštravca
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
kuštroglàv in kuštrogláv -áva -o prid. (ȁ á; ȃ)
ekspr. ki ima razmršeno, kodrasto glavo: kuštroglavo dekle
SSKJ²
kúta -e ž (ú)
dolgo, široko vrhnje oblačilo menihov in redovnikov, navadno s kapuco in močnim pasom: nositi, obleči kuto; črna, rjava kuta / frančiškanska, meniška kuta
SSKJ²
kútar -ja m (ȗ)
slabš. menih, redovnik: iz samostana je stopilo več kutarjev
SSKJ²
kúter -ja m (ū)
navt. enojamborna jadrnica z glavnim jadrom, vršnim jadrom in več floki: v pristanišču je bil zasidran kuter / ribiški kuter
SSKJ²
kutíkula -e ž (ȋ)
biol. varovalna plast na površini povrhnjice: debela, tanka kutikula; zgradba kutikule / lasna kutikula
SSKJ²
kutín -a m (ȋ)
kem. organska spojina, ki tvori kutikulo: lignin in kutin
SSKJ²
kútina -e ž (ū)
sadno drevo ali njegov dišeči rumeni, jabolku ali hruški podobni sad: obirati, rezati kutine; na vrtu je rastlo več kutin
♦ vrtn. japonska kutina okrasni grm, ki pred ozelenitvijo rdeče vzcvete, Chaenomeles japonica
SSKJ²
kútinov -a -o prid. (ū)
nanašajoč se na kutino: kutinov kompot / kutinovo drevo
SSKJ²
kuvêrta -e ž (ȇ)
papir, prepognjen in zlepljen tako, da nastane vrečka, navadno za pisma: odpreti, zalepiti kuverto; napisati naslov na kuverto; dati pismo v kuverto
● ekspr. vsakega prvega ji da kuverto ves denar, ki ga prejme; ekspr. prejemal je težke kuverte visoke denarne podkupnine
SSKJ²
kuvêrten -tna -o prid. (ȇ)
nanašajoč se na kuverto: kuvertno lepilo
♦ papir. kuvertni papir pisalni papir z eno ali obema gladkima stranema
SSKJ²
kuvertírati -am dov. in nedov. (ȋ)
ptt dati, vložiti v kuverto: kuvertirati pismo
♦ šah. kuvertirati potezo zapisati naslednjo potezo in zapis oddati v zaprti kuverti, navadno ob prekinitvi igre
    kuvertíran -a -o:
    kuvertirana poteza
SSKJ²
kúzla -e ž (ȗ)
nizko psica: kuzla je divje lajala / kot psovka kuzla stara
SSKJ²
kúzlica -e ž (ȗ)
nav. ekspr. manjšalnica od kuzla: pred hišo je renčala kuzlica
SSKJ²
kuzmáti -ám tudi kúzmati -am nedov. (á ȃ; ȗ)
star. mršiti, kuštrati: veter mu kuzma brado
SSKJ²
kúža -a tudi -e m (ȗ)
ljubk. pes: črn, lisast kuža; muca in kuža
SSKJ²
kúže1 -ta m (ȗ)
ekspr. pes: razposajen mlad kuže
SSKJ²
kúže2 -ta s (ȗ)
ekspr. pes: razposajeno mlado kuže
SSKJ²
kúžek -žka m (ȗ)
manjšalnica od kuža: kosmat kužek; drži se kakor polit kužek boječe, preplašeno
SSKJ²
kúžen -žna -o prid. (ú)
1. nalezljiv: kužna bolezen
2. ki lahko okuži: osamitev kužnega bolnika; ogiba se ga, kot bi bil kužen
♦ med. kužen infekcijski; kužna klica bolezenski mikrob, mikroorganizem; um. kužno znamenje znamenje, postavljeno v spomin na kugo
SSKJ²
kužílo -a s (í)
med., vet. kar povzroča okužbo: prenašalec kužila
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
kúžiti -im nedov. (ú ȗ)
okuževati: s kašljanjem je kužil otroka / bolnik kuži zrak; pren., ekspr. nova misel je kužila evropski proletariat
SSKJ²
kužljív -a -o prid. (ī í)
med. ki lahko okuži: kužljiv bolnik / kužljive ošpice
SSKJ²
kužnína -e ž (ī)
med. kužna snov: laboratorijska preiskava kužnine / odstraniti kužnino in drugo nesnago
SSKJ²
kúžnost -i ž (ú)
med. sposobnost za okužitev: v tem stadiju bolezni je kužnost največja; proučevati kužnost tifusa
SSKJ²
kvá [tudi ku̯a] medm. (ȃ)
posnema glas race, žabe: kva, kva, kva, se oglašajo preplašene race
SSKJ²
kváčica -e ž (ȃ)
kljukica: kvačica je že zarjavela
SSKJ²
kváčka -e ž (ȃ)
podolgovat tanjši, na enem koncu ukrivljen predmet za kvačkanje: oviti nit okrog kvačke; koščena kvačka
SSKJ²
kváčkanec -nca m (ȃ)
obrt. sukanec za kvačkanje: klobčič kvačkanca
SSKJ²
kváčkanje -a s (ȃ)
glagolnik od kvačkati: lotila se je kvačkanja; kvačkanje in pletenje / sukanec za kvačkanje / ekspr. v rokah je imela kvačkanje
SSKJ²
kváčkati -am nedov. (ȃ)
delati tekstilne izdelke s kvačko: kvačkati prt, pulover / zna kvačkati
    kváčkan -a -o:
    obleka s kvačkanim ovratnikom
SSKJ²
kváder -dra m (á)
1. geom. telo, ki ga omejuje šest pravokotnikov: izračunati prostornino kvadra / narisati kvader
2. kos kakega materiala take ali podobne oblike: veliki kamniti kvadri; težki kvadri marmorja; zidovje iz kvadrov / slama, stisnjena v kvadre
// ekspr., navadno s prilastkom kar je po obliki podobno kvadru: v daljavi so se videli kvadri hiš; sivi kvadri tovarn
SSKJ²
kvadránt -a m (ā)
geom. četrtina kroga: narisati kvadrant
♦ astron. priprava za merjenje višine; voj. priprava pri topu za merjenje naklonskega kota
SSKJ²
kvádrast -a -o prid. (á)
ki ima obliko kvadra: kvadrast kamen; visok kvadrast spomenik / kvadrasta oblika
SSKJ²
kvadrát -a m (ȃ)
1. geom. četverokotnik z enakimi stranicami in enakimi koti: narisati kvadrat; tloris ima obliko kvadrata; izračunati obseg, ploščino kvadrata
2. kar je po obliki podobno temu liku: vpisati v prvi kvadrat; kvadrati in krogi / na listu so bili različni kvadrati / v kvadrat pristrižena brada
3. mat. druga potenca števila: izračunati kvadrat / vzgon raste s kvadratom hitrosti / x na kvadrat [x2]
● pog., ekspr. ta človek je sumljiv na kvadrat zelo, izredno
SSKJ²
kvadrátast -a -o prid. (ȃ)
ki ima obliko kvadrata: kvadratasta ribiška mreža; kvadrataste strehe stavb / kvadratasta soba / kvadratasta ali pravokotna oblika / ekspr. velika kvadratasta usta
SSKJ²
kvadrátek -tka m (ȃ)
manjšalnica od kvadrat: izrezovati kvadratke / vpisati v kvadratek / prt s kvadratki / dobil je kvadratek čokolade
SSKJ²
kvadráten -tna -o prid. (ȃ)
1. nanašajoč se na kvadrat: kvadratna osnovna ploskev; velika kvadratna okna / kvadratni prerez cevi; kvadratna oblika / kvadratni koren; kvadratna enačba, funkcija
2. v zvezi kvadratni meter enota za merjenje ploščine in površine: soba meri petnajst kvadratnih metrov [m2] / kvadratni centimeter, kilometer
♦ glasb. kvadratna notacija notacija na štirih črtah z notami kvadratne oblike, značilna zlasti za koral
SSKJ²
kvadrátičen -čna -o prid. (á)
kvadraten: kvadratično dvorišče; kvadratična okenca / kvadratičen prerez stavbnega lesa
SSKJ²
kvadrátkast -a -o prid. (ȃ)
ki ima vzorec v obliki majhnih kvadratov, pravokotnikov: nosil je kvadratkaste hlače
SSKJ²
kvadrátnica -e ž (ȃ)
biol. koščica, ki povezuje čeljustni lok z lobanjo in je zlasti pri plazilcih z njo najbolj gibljivo povezana: gibljiva kvadratnica
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
kvadratúra -e ž (ȗ)
ploščina, površina, navadno kot izraz količine: kvadratura stanovanja je zelo velika
♦ astron. kvadratura konfiguracija, pri kateri tvorita navidezni smeri med premičnico in Soncem pravi kot; geom. kvadratura kroga konstrukcija (stranic) kvadrata z enako ploščino kot dani krog, ki naj bi bila izdelana z ravnilom in šestilom
SSKJ²
kvadríga -e ž (ȋ)
pri starih Rimljanih dvokolesni voz s štirimi vštric vpreženimi konji: ulica je bila razrita od kolesnic kvadrige / na pročelju stavbe je bila pozlačena kvadriga upodobitev tega voza
SSKJ²
kvadrilijón -a m (ọ̑)
mat. četrta potenca milijona:
SSKJ²
kvadrílja -e ž (ȋ)
knjiž. francoski družabni ples iz petih figur, ki jih plešeta po dva nasproti si stoječa para; četvorka
SSKJ²
kvadríranje -a s (ȋ)
glagolnik od kvadrirati: kvadriranje in korenjenje
SSKJ²
kvadrírati -am nedov. in dov. (ȋ)
mat. računati drugo potenco števila: kvadrirati enačbo
SSKJ²
kvadrívij -a m (í)
v srednjem veku višja stopnja elementarne, začetne šole: v kvadriviju so se učenci seznanili z aritmetiko, geometrijo, astronomijo in glasbo
// skupina predmetov, ki se poučuje na tej stopnji: pouk kvadrivija
SSKJ²
kvadrofoníja -e ž (ȋ)
elektr. štirikanalno snemanje ali predvajanje zvoka za ustvarjanje prostorskega občutka: uporaba kvadrofonije
SSKJ²
kvága -e ž (ā)
zool. zebri podobna izumrla južnoafriška žival, Equus quagga quagga: gazele in kvage
SSKJ²
kvák [tudi ku̯ak] medm. (ȃ)
posnema glas žabe: v mlaki pojejo žabe: kvak, kvak
SSKJ²
kváka -e ž (á)
ekspr. kavelj1, kljuka: s kvako se je oprijemal vrvi
// slabš. čačka: papir je poln kvak / težko berem njegove kvake
SSKJ²
kvakáč -a m (á)
zool. nočna močvirska ptica, ki dobro pleza, Nycticorax nycticorax:
SSKJ²
kvákanje -a s (ȃ)
glagolnik od kvakati: kvakanje žab
SSKJ²
kvákati -am nedov. (ȃ)
1. oglašati se z glasom kva(k): v mlaki kvakajo žabe
2. nizko govoriti, pripovedovati: ves večer je kvakal
    kvakajóč -a -e:
    kvakajoče žabe
SSKJ²
kvákniti -em dov. (á ȃ)
1. oglasiti se z glasom kva(k): zdaj je kvaknila ta, zdaj ona žaba
2. nizko reči, povedati: no, kvakni, kaj misliš
SSKJ²
kvalificíranje -a s (ȋ)
glagolnik od kvalificirati: sistematično kvalificiranje delovne sile / pojavljajo se nasprotja o kvalificiranju take komisije
SSKJ²
kvalificíranost -i ž (ȋ)
lastnost, značilnost kvalificiranega: kvalificiranost delovne sile / kvalificiranost odgovorov
SSKJ²
kvalificírati -am dov. in nedov. (ȋ)
narediti koga sposobnega za opravljanje določenega dela, usposobiti: kvalificirati turistične delavce; kvalificirati je treba delovno silo; kvalificiral se je z delom in učenjem / šola jih je kvalificirala za različne dejavnosti
// publ. označiti, opredeliti: to dejanje je težko kvalificirati
♦ jezikosl. kvalificirati besedo določiti ji kvalifikator
    kvalificírati se šport.
    z zmago v tekmovanju priti v višje ali končno tekmovanje: celotna ekipa se je kvalificirala v finale
    kvalificíran -a -o:
    bil je kvalificiran za telesno delo / kvalificirani delavec delavec na delovnem mestu, za katero je potrebna poleg osnovnošolske še nižja strokovna ali poklicna izobrazba
    ♦     soc. kvalificirana večina glasov pri volitvah več kot dvotretjinska večina glasov
SSKJ²
kvalifikácija -e ž (á)
1. sposobnost za opravljanje določenega dela, usposobljenost: za to delo si je pridobil kvalifikacijo; predpisana, strokovna kvalifikacija / izpit za kvalifikacijo šoferja
// publ., navadno s prilastkom oznaka, opredelitev: moralno-politična kvalifikacija vzgojitelja / svobodomiselnost postaja kvalifikacija izobražencev
2. šport. tekmovanje, ki omogoča prehod v višje ali končno tekmovanje: kvalifikacija za svetovno prvenstvo / šport. žarg. igrati naporne kvalifikacije
SSKJ²
kvalifikacíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na kvalifikacijo: kvalifikacijska struktura prebivalstva / kvalifikacijski izpit
♦ šport. kvalifikacijsko tekmovanje tekmovanje, ki omogoča prehod v višje ali končno tekmovanje
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
kvalifikátor -ja m (ȃ)
jezikosl. beseda, ki opredeljuje leksikalno enoto glede na nevtralnost in slovnično kategorijo, označevalnik: stilni, terminološki kvalifikator
SSKJ²
kvalifikátorski -a -o prid. (ȃ)
jezikosl., navadno v zvezi kvalifikatorsko pojasnilo (dogovorjena) besedna zveza, ki natančneje opredeljuje pomen leksikalne enote ali njene sintaktične značilnosti:
SSKJ²
kvalitatíven -vna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na kvaliteto: pomemben kvalitativni razvoj gospodarstva; kvantitativne in kvalitativne razlike; kvalitativne spremembe človekove narave / kvalitativno proučevanje
♦ kem. kvalitativna analiza postopek, pri katerem se s kemičnimi reakcijami ugotavljajo vrste sestavin kake snovi
    kvalitatívno prisl.:
    kvalitativno menjati metode; kvalitativno določena vrednost
SSKJ²
kvalitéta -e ž (ẹ̑)
1. navadno s prilastkom kar opredeljuje kaj glede na pozitivno vsebino, kakovost: kvaliteta pri proizvodih raste; pojavila se je zahteva po kvaliteti / glede na kvaliteto je to blago slabše / izhajati iz kriterijev kvalitete / prehod od kvantitete h kvaliteti
// kar opredeljuje kaj glede na vsebino: izboljšati, popraviti kvaliteto kruha; določanje kvalitete papirja; seznaniti se s kvaliteto dela; predpis o kvaliteti izdelkov / dobra kvaliteta surovin; kvaliteta pouka je slaba / material se loči po kvaliteti
2. nav. mn., publ. pozitivne lastnosti, značilnosti: ta človek je brez kvalitet; pesniška zbirka ima veliko kvalitet; spoznati kvalitete mladine / za tako dejanje so potrebne moralne kvalitete / ekspr. pisatelj izjemnih, močnih kvalitet zelo dober
♦ jezikosl. kvaliteta kvalitetna opozicija; izgovor glasu glede na odprtostno stopnjo govorilnih organov; šah. izgubiti, žrtvovati kvaliteto dati trdnjavo za lovca ali skakača
SSKJ²
kvalitéten -tna -o prid., kvalitétnejši (ẹ̑)
1. ki ima zaželeno lastnost, kakovost v precejšnji meri, dober: kvaliteten material; kvalitetno blago; proizvodi morajo biti kvalitetni / pogoji za kvaliteten pouk
2. kvalitativen: kvalitetni premik v družbenih odnosih; gospodarstvo je doživelo kvalitetni vzpon
♦ jezikosl. kvalitetna opozicija pomenskorazločevalna neenakost glasov glede na odprtostno stopnjo govorilnih organov
    kvalitétno prisl.:
    kvalitetno pripravljeni strokovni tečaji
SSKJ²
kvalitétnost -i ž (ẹ̑)
lastnost, značilnost kvalitetnega: pesniško zbirko odlikujeta kvalitetnost in originalnost / skrbeti za kvalitetnost pouka
SSKJ²
kvánt -a m (ȃ)
fiz. točno določena energija, ki jo lahko sprejme ali odda atom, molekula: izmeriti oddane kvante / svetlobni kvant foton
SSKJ²
kvánta -e ž (ȃ)
1. ekspr. prostaška, nespodobna šala: rad pripoveduje kvante; naslajati se ob kvantah; gostilniška, grda kvanta / nehaj že s svojimi kvantami
// zastar. prostaška, nespodobna pesem: brunda, poje umazano kvanto
2. čenča: ne verjemi tem kvantam; za kvante se ne meni
SSKJ²
kvantáč -a m (á)
ekspr. kdor (rad) kvanta: je velik kvantač; druži se s kvantači in pretepači
SSKJ²
kvantánje -a s (ȃ)
glagolnik od kvantati: kar tekmujeta v kvantanju; kvantanje in pijančevanje / prazno kvantanje žensk
SSKJ²
kvántarski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na kvantače ali kvanto: zelo je kvantarski; kvantarske šale / kvantarske pesmi / kvantarske čenče; sam.: govorili so take kvantarske, da je šla ven kvantarske šale, dovtipe
SSKJ²
kvantáški -a -o prid. (á)
nanašajoč se na kvantače ali kvantanje: kvantaški pogovor / kvantaški izrazi
SSKJ²
kvantáti -ám nedov. (á ȃ)
1. ekspr. pripovedovati kvante: zardeva, kadar kvantajo; zabavala se je, ko so kvantali
// prostaško, nespodobno govoriti: že spet kvanta
2. čenčati: nekaj je kvantal o njem
SSKJ²
kvánten -tna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na kvant: kvantna fizika / kvantna mehanika veda o osnovnih delcih, atomih, molekulah, ki se jim pri gibanju ne more določiti tir; kvantna teorija teorija o osnovnih delcih, atomih, molekulah in izmenjavanju energije med njimi; kvantno število število, ki določa energijo atoma, molekule
SSKJ²
kvantificírati -am nedov. in dov. (ȋ)
adm. izražati, prikazovati kvantitativno istovrstne pojave s števili: proučiti in kvantificirati socialne premike
SSKJ²
kvantifikácija -e ž (á)
adm. izražanje, prikazovanje kvantitativno istovrstnih pojavov s števili: kvantifikacija procesa diferenciacije v družbi / kvantifikacija podatkov
SSKJ²
kvantitatíven -vna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na kvantiteto: kvantitativne in kvalitativne razlike / kvantitativni odnosi med predmeti
♦ kem. kvantitativna analiza postopek, pri katerem se s kemičnimi reakcijami ugotavlja procentualna količina sestavin kake snovi; lit. kvantitativni metrični sistem
    kvantitatívno prisl.:
    kvantitativno dobra prehrana
SSKJ²
kvantitéta -e ž (ẹ̑)
navadno s prilastkom kar opredeljuje kaj glede na obseg, količina: izdelek mora imeti predpisano kvantiteto / kvantiteta lepote / prehod iz kvantitete v kvaliteto
♦ jezikosl. kvantitetna opozicija; izgovor glasu glede na trajanje
SSKJ²
kvantitéten -tna -o prid. (ẹ̑)
kvantitativen: kvantitetna sprememba programa / kvantitetna raven prireditve
♦ jezikosl. kvantitetna opozicija pomenskorazločevalna neenakost glasov v trajanju
SSKJ²
kvántum -a m (ȃ)
knjiž., navadno z rodilnikom količina, množina: imel je predpisani kvantum hrane; velik kvantum gradiva / kvantum presežnega dela
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
kvár1 -a m (ȃ)
1. kvarjenje: v tem prostoru so živila izpostavljena kvaru; prišlo je do hitrega kvara moke / obvarovati mladino pred kvarom
2. star. škoda1: kvar mora poravnati / drug drugemu delata kvar
// okvara: na električnem daljnovodu je nastal kvar
SSKJ²
kvár2 -i in -í ž (ȃ)
star. škoda1: s tem je napravil mnogo kvari / to mu je v moralno kvar
SSKJ²
kvára -e ž (á)
star. škoda1: veliko kvare mu je napravil / to je vsem na kvaro
SSKJ²
kvaražugón -a m (ọ̑)
zastar. črnoglednež, pesimist: je pravi kvaražugon
SSKJ²
kvárc -a m (ȃ)
kremen1: zrna kvarca
SSKJ²
kvarcít -a m (ȋ)
min. metamorfna kamnina, sestavljena v glavnem iz kremena:
SSKJ²
kvarcíten -tna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na kvarcit: kvarcitne skale / kvarcitna plošča
SSKJ²
kvárčen -čna -o prid. (ȃ)
kremenov: kvarčni pesek
SSKJ²
kváren -rna -o prid.(á ā)
škodljiv, slab, zlasti moralno: čutiti je bilo kvarne posledice njegovega delovanja
    kvárno prisl.:
    kvarno vplivati na mladino
SSKJ²
kvárgelj -glja tudi -na [kvargəlj] m (á)
gastr. mehki sir močnega vonja in ostrega okusa: izdelovati kvargelj / za vso družbo je naročil kvarglje
SSKJ²
kvarítelj -a m (ȋ)
kdor kvari, zlasti moralno: s svojimi nauki je postal kvaritelj ljudstva
SSKJ²
kváriti -im nedov. (á ȃ)
1. vplivati tako, da se zmanjša občutek ugodnosti, prijetnosti: ne kvari razpoloženja s takim pripovedovanjem; ni mu hotel kvariti sreče; ta misel mu kvari veselje do vojaškega življenja / ni hotel kvariti prijetne družbe
// vplivati moralno negativno: s svojim vedenjem kvari otroke / to mu kvari značaj
2. delati kaj manj popolno, dovršeno: slika kvari simetrijo; napaka kvari smisel zgodbe / nikar (si) ne kvari oči / z rezanjem pločevine kvariš škarje
    kváriti se 
    postajati neužiten, slab: vino se je začelo kvariti / v tej vročini se hrana kvari
    // postajati slabši, neuporaben: igrače se kvarijo; avtomobil se je začel kvariti
    ●     vreme se kvari postaja deževno, mrzlo
SSKJ²
kvárjenje -a s (á)
glagolnik od kvariti: to vino je zelo podvrženo kvarjenju; kvarjenje živil / kvarjenje otrok
SSKJ²
kvarljív -a -o prid. (ī í)
1. ki se (rad) kvari: kvarljivo blago; hitro kvarljiva živila
2. zastar. škodljiv: kvarljive živali
SSKJ²
kvarljívec -vca m (ȋ)
kdor kvari, zlasti moralno: zapeljivci in kvarljivci ljudstva
// star. škodljivec: kvarljivec sadnega drevja; zatiranje kvarljivcev
SSKJ²
kvarljívka -e ž (ȋ)
star. škodljivka: kvarljivke silaže, vina
SSKJ²
kvarljívost -i ž (í)
lastnost, značilnost kvarljivega: kvarljivost živil
SSKJ²
kvárnost -i ž (á)
lastnost, značilnost kvarnega: čutiti je bilo kvarnost njegovega delovanja / kvarnost alkoholizma
SSKJ²
kvárt -a m (ȃ)
1. del mesta s posebnimi značilnostmi; četrt2: stanuje v delavskem kvartu / revni kvarti prestolnice
// prva leta po 1945 najmanjša upravna enota v mestu: kvart in rajon
2. biblio. velikost grafičnega dela z višino od 25 do 35 cm, četverka: roman je natisnjen v kvartu [4⁰] / polica za kvarte
3. angleška prostorninska mera, približno 1 l: kvart piva / razstava majolik in kvartov; v prid. rabi: knjiga v kvart formatu
SSKJ²
kvárta1 -e ž (ȃ)
glasb. interval v obsegu štirih diatoničnih stopenj: zaigrati kvarto
// četrta diatonična stopnja glede na dani ton:
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
kvárta2 -e ž (ȃ)
zastar. karta2: začeli so metati kvarte; iz kvart prerokovati; igrati na kvarte; kupček kvart
SSKJ²
kvartáč -a m (á)
nav. ekspr. kdor kvarta: kvartači so se zatopili v igro; postal je strasten kvartač
SSKJ²
kvartál -a m (ȃ)
knjiž. četrtletje: prvi kvartal preteklega leta; konec tretjega kvartala
SSKJ²
kvartálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na kvartal, četrtleten: izdajajo kvartalni bilten; letni in kvartalni načrti
♦ med. kvartalni pijanec človek, občasno bolezensko nagnjen k uživanju alkoholnih pijač
SSKJ²
kvartána -e ž (ȃ)
med. malarija z napadi na štiri dni; četrtnica, četrtodnevnica: zdraviti kvartano
SSKJ²
kvartánje -a s (ȃ)
glagolnik od kvartati: kratkočasiti se s kvartanjem; kvartanje in kockanje
SSKJ²
kvartár -ja m (ȃ)
geol. obdobje kenozoika, v katerem se je pojavil človek: raziskuje podnebne razmere v kvartarju
SSKJ²
kvartáren -rna -o prid. (ȃ)
1. nanašajoč se na kvartar: kvartarne plasti / kvartarno rastlinstvo
2. ekon., navadno v zvezi kvartarne dejavnosti zdravstvo, šolstvo, znanost, kultura, državna uprava:
SSKJ²
kvartáški -a -o prid. (á)
nanašajoč se na kvartače ali kvartanje: kvartaški izraz; kvartaška pravila / kvartaška soba / kvartaški dolgovi
SSKJ²
kvartáti -ám nedov. (á ȃ)
igrati igro s kartami; kartati: ves večer so kvartali; kvartati za denar; kvarta in pijančuje
SSKJ²
kvartávec -vca m (ȃ)
star. kvartač: kvartavci so sedeli za mizo in kvartali
SSKJ²
kvárten1 -tna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na kvart: mestni in kvartni odbori / kvartni format
SSKJ²
kvárten2 -tna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na kvarta1: kvartni interval / kvartni akord sestavljen iz kvart
SSKJ²
kvartét -a m (ẹ̑)
1. glasb. skladba za štiri glasove ali štiri različna glasbila: na sporedu je kvartet znanega skladatelja / zbirka kvartetov in sonat / godalni kvartet
// izvajanje take skladbe: vadijo kvartet
2. glasb. ansambel, sestavljen iz štirih instrumentalistov ali pevcev: kvartet izvaja skladbe; kvartet in solisti / godalni, instrumentalni, vokalni kvartet
3. publ. skupina štirih oseb, ki navadno nastopajo skupaj, četverica: znani igralski kvartet; nastopa kvartet odličnih telovadcev
SSKJ²
kvartéta -e ž (ẹ̑)
lit. štirivrstična kitica soneta: dve kvarteti in terceti
SSKJ²
kvartéten -tna -o prid. (ẹ̑)
lit., v zvezi kvartetni del soneta del soneta, sestavljen iz dveh štirivrstičnih kitic:
SSKJ²
kvartín -a m (ȋ)
nar. primorsko četrt litra, četrtinka: naročil je kvartin vina / sedi pred praznim kvartinom
SSKJ²
kvartína -e ž (ȋ)
lit. štirivrstična kitica soneta: dve kvartini in tercini
SSKJ²
kvartínček -čka m (ȋ)
ekspr. manjšalnica od kvartin: vsak dan pride na kvartinček
SSKJ²
kvartír -ja m (ī)
pog. stanovanje, bivališče: dobiti, plačati kvartir; odpovedali so mu kvartir; daje mu kvartir in hrano / vzeti koga na kvartir
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
kvartírati -am nedov. in dov. (ȋ)
zastar. nastanjevati: vojaki so kvartirali konje pri kmetih
SSKJ²
kvartírmójster -tra m (ī-ọ́)
zastar. vojak, častnik, ki skrbi za nastanitev vojakov, vojske; nastanjevalec: po vaseh je hodil kvartirmojster
SSKJ²
kvartírnik -a m (ȋ)
knjiž. vojak, častnik, ki skrbi za nastanitev vojakov, vojske; nastanjevalec: v vas je prišel kvartirnik
SSKJ²
kvartopírec -rca m (ȋ)
kdor kvarta za denar: postal je strasten kvartopirec; družba pijancev in kvartopircev
SSKJ²
kvartopíriti -im nedov. (í ȋ)
kvartati za denar: kvartopiri in pijančuje
SSKJ²
kvartopírski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na kvartopirce ali kvartopirstvo: kvartopirska družba / prevzela ga je kvartopirska strast
SSKJ²
kvartopírstvo -a s (ȋ)
kvartanje za denar: vdajati se kvartopirstvu; bogastvo si je pridobil s kvartopirstvom
SSKJ²
kvás -a m (ȃ)
1. snov iz kvasovk, navadno za vzhajanje testa: razdrobiti kvas; star, svež kvas; zamesiti testo brez kvasa, s kvasom / kupiti kos kvasa / tovarna kvasa / pivski kvas
// ekspr. kar daje spodbudo, moč: drobna misel postane kvas, potreben pri rojevanju idej / mladina je kvas revolucionarnega gibanja
● ekspr. dežela je sedaj v kvasu ima vse možnosti za uspeh, uveljavitev
2. navadno v ruskem okolju osvežilna pijača iz rži, kvasa in slada: poln vrč kvasa
SSKJ²
kvasáč -a m (á)
slabš. kdor vsebinsko prazno, nespametno govori: predrzen kvasač
SSKJ²
kvasánje -a s (ȃ)
glagolnik od kvasati: njegovega kvasanja ni mogel več poslušati / kvasanje neumnosti
SSKJ²
kvasárna -e ž (ȃ)
tovarna kvasa: modernizirati kvasarno
SSKJ²
kvasáti -ám nedov. (á ȃ)
kvasiti1: nikar ne kvasajte
SSKJ²
kvásec -sca m (ȃ)
kvasni nastavek: pripraviti kvasec
SSKJ²
kvásen -sna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na kvas: kvasna pena
♦ biol. kvasne glivice glive kvasovke; gastr. kvasni nastavek zmes iz kvasa, vode in moke, ki se uporablja za kvašenje testa
SSKJ²
kvaseníca -e ž (í)
gastr. jed iz kvašenega razvaljanega testa s skutnim namazom, znana v vzhodni Sloveniji: gibanice in kvasenice
SSKJ²
kvásija -e ž (á)
bot. tropsko drevo, katerega les vsebuje posebno grenko snov, Quassia amara: uporabljati izvleček iz kvasije proti listnim ušem
SSKJ²
kvasílo -a s (í)
zastar. beljakovina, ki je po svoji funkciji katalizator; encim: prebavno kvasilo
SSKJ²
kvasína -e ž (í)
knjiž. beljakovina, ki je po svoji funkciji katalizator; encim: tvorba kvasin
SSKJ²
kvásiti1 -im nedov. (á ā)
slabš. vsebinsko prazno, nespametno govoriti: nehajte že kvasiti; začel je nekaj kvasiti o kulturi / kvasiti bedarije, neumnosti
SSKJ²
kvásiti2 -im tudi kvasíti -ím nedov.(ā ȃ; ī í)
1. povzročati, da postaja kaj (zaradi vrenja) kislo; kisati: kvasiti kumare, zelje; sok je začel vreti in se kvasiti
// zastar. namakati, močiti: roke je dolgo kvasil v vodi
2. dajati, dodajati kvas: kvasiti testo / kvasiti flancate
♦ gastr. kvasiti divjačino povzročati, da postaja v kvaši mehkejša in da dobiva določen okus
    kvásiti se, tudi kvasíti se
    vzhajati2: kruh se kvasi
    kvášen -a -o tudi kvašèn -êna -o:
    kvašeno testo
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
kvásnica -e ž (ȃ)
nav. mn., biol. kvasovka: delovanje kvasnic / vinske kvasnice
SSKJ²
kvásovka -e ž (ȃ)
nav. mn., biol. enocelični rastlinski organizem brez klorofila z encimi, ki povzročajo alkoholno vrenje: delovanje kvasovk; skrbno gojene kulture kvasovk in bakterij / glive kvasovke / pivska kvasovka ki povzroča spremembo slada v pivo; vinska kvasovka ki povzroča spremembo mošta v vino
SSKJ²
kvásta -e ž (ȃ)
kozm. priprava, navadno iz mehkejše tkanine, za nanašanje pudra: okrogla kvasta
SSKJ²
kváša -e ž (á)
gastr. zmes zelenjave, začimb in kisa, v kateri se kvasi meso, navadno meso divjačine: dati zajca v kvašo; kuhana, surova kvaša / suha kvaša
SSKJ²
kvášenje tudi kvašênje -a s (ā; é)
glagolnik od kvasiti, kisati: povzročitelji kvašenja / mehčati meso s kvašenjem
SSKJ²
kvatêrna -e ž (ȇ)
štiri izžrebane številke v eni vrsti na tombolski srečki: kvaterna in činkvin
// dobitek pri tomboli, večji od terne: dobiti kvaterno
SSKJ²
kvatêrnij -a m (é)
biblio. iz štirih pol sestavljen del kodeksa: pergamentni kvaternij
SSKJ²
kvátre kváter ž mn. (á ȃ)
rel. vsak od štirih tednov z določenimi postnimi dnevi, porazdeljenimi na celotno (cerkveno) leto: začele se bodo kvatre / jesenske kvatre kvatrni teden, ki je v jeseni
● ekspr. (na) vsake kvatre (enkrat) mu piše zelo poredko
SSKJ²
kvátrn -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na kvatre: kvatrni post / kvatrni petek; začel se je kvatrni teden; kvatrna nedelja / kvatrna noč / kvatrni dnevi
♦ etn. kvatrna baba pehtra baba
SSKJ²
kvátrnica -e ž (ȃ)
nar. kvatre: pomladanska kvatrnica
♦ etn. pehtra baba
SSKJ²
kvatročento gl. quattrocento
SSKJ²
kvázar -ja m (ȃ)
nav. mn., astron. zelo oddaljen, zvezdi podoben izvor močnega radijskega sevanja: odkritje kvazarjev
SSKJ²
kvázi... predpona v sestavljenkah (ȃ)
nanašajoč se na lažen: kvazikultura, kvazistrokovnjak
SSKJ²
kvázistrokovnják -a m (ȃ-á)
ekspr. kdor v resnici ni strokovnjak, čeprav se kot tak kaže: ne verjamem tem kvazistrokovnjakom
SSKJ²
kvéčiti -im nedov. (ẹ́ ẹ̑)
ekspr. kriviti, upogibati: starost ga kveči
SSKJ²
kvéčjemu člen. (ẹ̑)
izraža omejevanje na najvišjo mogočo mero: burja bo pihala kvečjemu tri dni; jezero je globoko pet, kvečjemu šest metrov / danes ne bo prišel, kvečjemu jutri / ta knjiga je razumljiva kvečjemu za strokovnjaka
// izraža tako omejevanje z nepričakovano nasprotno trditvijo: s popuščanjem otroka ne boš vzgojil, kvečjemu pokvaril
SSKJ²
kvéder -dra m (ẹ́)
nav. mn. grob, težek čevelj, pri katerem je podplat prišit na oglavje tako, da so šivi vidni: obuti kvedre; žeblji za kvedre / čevlji na kveder
SSKJ²
kvédrast -a -o prid. (ẹ́)
nanašajoč se na kveder: kvedrasti čevlji / ekspr. kvedrast človek neroden
SSKJ²
kvédrovček -čka m (ẹ́)
manjšalnica od kveder: obuti kvedrovčke
SSKJ²
kvédrovec -vca m (ẹ́)
1. nav. mn. gojzar: obuti kvedrovce; okovani, težki kvedrovci
2. obrt. žebelj za podkovanje kvedrov:
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
kvékast -a -o prid. (ẹ̄)
slabš. sključen, upognjen: kvekast starec
SSKJ²
kvéker -ja m (ẹ́)
v Angliji in Združenih državah Amerike pripadnik iz protestantizma nastale verske ločine, ki se sklicuje na notranje versko spoznanje in na Biblijo: zborovanje kvekerjev
SSKJ²
kvékerski -a -o prid. (ẹ́)
nanašajoč se na kvekerje: kvekersko oblačilo / s kvekersko vztrajnostjo jo je prepričeval
SSKJ²
kverulánt -a m (ā á)
knjiž. prepirljivec, sitnež: nepopravljiv kverulant; kverulant in cinik
SSKJ²
kverulántstvo -a s (ā)
knjiž. prepirljivost, sitnost: pripisovali so mu kverulantstvo in cinizem
SSKJ²
kvéstor -ja m (ẹ́)
1. v Italiji najvišji policijski uradnik v provinci: župan in kvestor / biti imenovan za kvestorja
2. zgod., pri starih Rimljanih nižji uradnik, izvoljen za eno leto, ki vodi finančne zadeve: kvestorji in cenzorji
SSKJ²
kvestúra -e ž (ȗ)
1. v Italiji najvišji policijski urad v provinci: odpeljali so ga na kvesturo
2. nekdaj vpisni urad na univerzi:
SSKJ²
kvesturín -a m (ȋ)
slabš., v fašistični Italiji policist: skupina črno oblečenih kvesturinov
SSKJ²
kvietístičen -čna -o prid. (í)
nanašajoč se na kvietizem: zavzemal je kvietistično stališče / kvietistična morala
SSKJ²
kvietízem -zma m (ī)
filoz. religiozno etični nazor, ki izpoveduje pasiven odnos do življenja: nagnjenje h kvietizmu; asketstvo in kvietizem
SSKJ²
kvìk medm. (ȉ)
posnema glas prašička, miši: kvik, kvik, cvili pujsek
SSKJ²
kvíkati -am nedov. (ī)
oglašati se z visokim, zategnjenim glasom: kavke so vreščale, kvikale
SSKJ²
kvinár -ja m (á)
num. rimski srebrnik v vrednosti pol denarija: asi in kvinarji
SSKJ²
kvinója -e ž (ọ̑)
semena rastline Chenopodium quinoa, po izvoru iz Južne Amerike, ki se uporabljajo kot živilo: glavni jedi dodati kuhano kvinojo; kalčki kvinoje; proso, leča in kvinoja
SSKJ²
kvínta -e ž (ȋ)
glasb. interval v obsegu petih diatoničnih stopenj: zaigrati kvinto
// peta diatonična stopnja glede na dani ton:
SSKJ²
kvíntakord in kvintakórd -a m (ȋ; ọ̑)
glasb. akord iz prime, terce in kvinte: durov, molov kvintakord
SSKJ²
kvintál -a m (ȃ)
star. utežna mera, 100 kg: voz tehta nekaj kvintalov; prodal je več kvintalov sena
● ekspr. na kvintale sadja je šlo v izgubo zelo veliko
SSKJ²
kvínten -tna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na kvinto: terčni in kvintni melodični postopek / kvintni interval; kvintni krog razvrstitev tonovskih načinov navzgor in navzdol v razmikih kvinte
SSKJ²
kvintêrna -e ž (ȇ)
pet izžrebanih številk v eni vrsti na tombolski srečki: zadeti kvinterno
// dobitek pri tomboli, večji od kvaterne: dobiti kvinterno
SSKJ²
kvintesénca -e ž (ẹ̑)
knjiž., navadno s prilastkom bistvo, jedro: kvintesenca problema; umetnost kot kvintesenca kulture
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
kvintét -a m (ẹ̑)
glasb. ansambel, sestavljen iz petih instrumentalistov ali pevcev: kvintet je zapel več pesmi / pevski kvintet
// skladba za tak ansambel: zbirka kvintetov in sonat
SSKJ²
kvintilijón -a m (ọ̑)
mat. peta potenca milijona:
SSKJ²
kvisling ipd. gl. kvizling ipd.
SSKJ²
kvíšku prisl. (ȋ)
izraža gibanje ali smer navpično navzgor: držati roko kvišku; veje štrlijo kvišku; plamen švigne kvišku / ekspr. letalo se požene kvišku navzgor / planiti, skočiti kvišku
// v medmetni rabi izraža ukaz, zahtevo: fantje, kvišku / kot poziv oborožene osebe k neupiranju, vdaji roke kvišku
● star. stvar bo urejena, kakor bi kvišku pogledal zelo hitro; vznes. kvišku srca izraža spodbudo k premagovanju malodušnosti
SSKJ²
kvít povdk. (ȋ)
pog. brez dolga, brez obveznosti, na čistem: vračam ti, zdaj sva kvit
SSKJ²
kvitírati -am dov. in nedov. (ȋ)
1. knjiž. sprejeti, vzeti: hvaležno kvitirati; dano dejstvo je kvitiral s cinizmom
2. v stari Avstriji odpovedati se vojaški, navadno častniški službi: odločil se je, da bo kvitiral
SSKJ²
kvíz -a m (ȋ)
tekmovanje, na katerem morajo udeleženci odgovarjati na vprašanja, navadno iz določenih tem: nastopati v kvizu / mladinski kviz; v prid. rabi: kviz oddaje
SSKJ²
kvízling tudi kvísling -a m (ȋ)
1. med drugo svetovno vojno kdor sodeluje z (nacističnim) okupatorjem: organiziranje špijonov in kvizlingov
2. slabš. izdajalec (domovine): likvidacija (domačih) kvizlingov
SSKJ²
kvízlingovec tudi kvíslingovec -vca m (ȋ)
kvizling: boj proti kvizlingovcem
SSKJ²
kvízlinški tudi kvíslinški -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na kvizlinge: okupatorske in kvizlinške čete / kvizlinška vlada / kvizlinški emigranti
SSKJ²
kvócient -a m (ọ̑)
mat. število, ki se dobi pri deljenju, količnik: izračunati kvocient / diferenčni kvocient kvocient prirastka funkcije in prirastka neodvisne spremenljivke
♦ psih. inteligenčni kvocient s številom izraženo razmerje med starostjo in stopnjo umske razvitosti
SSKJ²
kvóčenje -a s (ọ́)
glagolnik od kvočiti: s kvočenjem je klicala piščančke
SSKJ²
kvóčiti -im nedov. (ọ́ ọ̑)
nar. kokati, klokati: kokoš že dolgo kvoči
SSKJ²
kvóčka -e ž (ọ̑)
nar. vzhodno koklja: kvočka vabi piščance
SSKJ²
kvódlibet -a m (ọ̑)
knjiž. mešanica, zmes: ta kvodlibet jezikov mu je ugajal
// zmeda, zmešnjava: vsesplošen kvodlibet
SSKJ²
kvókati -am in kvóčem nedov. (ọ̑)
nar. vzhodno kokati, klokati: kokoš že dolgo kvoka
SSKJ²
kvórum -a m (ọ̑)
pravn. za sklepčnost potrebno število članov, glasovalcev: kvorum komisije je pet članov; določba o kvorumu / za sestanek ni bilo kvoruma
SSKJ²
kvóta in kvôta -e ž (ọ́; ó)
navadno s prilastkom količina, delež: določiti kvoto uvoza; povečati kvoto industrijskega lesa; letna kvota deviz; skupna kvota prispevkov / nav. mn. ženska kvota predpisani odstotek žensk, ki deluje na kakem področju
SSKJ²
l -- in -ja in -a [lə̀ lə̀ja in èl êla] m (ə̏; ȅ ȇ)
trinajsta črka slovenske abecede: mali l; napisano z dvema l; cev ima obliko črke L; zveza dveh l-jev; štirje veliki l-i
// soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: zveneči l
♦ jezikosl. mehki ali palatalni l [l'] izgovorjen s središčno zaporo, ki jo napravi sprednja jezična ploskev za zgornjimi zobmi; srednji l izgovorjen s središčno zaporo, ki jo napravi jezična konica za zgornjimi zobmi; trdi ali velarni l [ł] izgovorjen s središčno zaporo, ki jo napravi sprednja jezična ploskev na mehkem nebu; deležnik na -l
SSKJ²
lá1 -- tudi -ja m (ȃ)
glasb. solmizacijski zlog, ki označuje ton a ali šesto stopnjo v lestvici:
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
lá2 ali là medm. (ȃ; ȁ)
nadomešča zloge besedila pri petju: la la la la, je pela pri igri / lala, lala
SSKJ²
là3 člen. (ȁ)
izraža malomarno zavrnitev: la, la, to so same govorice
SSKJ²
labiál -a m (ȃ)
jezikosl. soglasnik, tvorjen z ustnicami, ustničnik: izgovor labialov
SSKJ²
labiálen -lna -o prid. (ȃ)
jezikosl. nanašajoč se na ustnice, ustničen: labialni zapornik
SSKJ²
labializácija -e ž (á)
jezikosl. dodajanje izgovorne značilnosti labialov glásu: labializacija glasu i
SSKJ²
labílen -lna -o prid. (ȋ)
ki se zelo lahko, hitro menja; nestalen, neuravnovešen: labilen temperament; labilno duševno stanje; labilno zdravje / cene so labilne / ona je čustveno labilna / biti labilna osebnost
// nestabilen, majav: kanu je labilen
♦ fiz. labilna lega ravnovesna lega, pri kateri je težišče telesa v najvišji možni legi; kem. labilna spojina spojina, ki že pri manjših zunanjih vplivih spremeni sestavo; meteor. labilno ozračje ozračje, v katerem nastajajo vzponski tokovi, ki lahko povzročajo nevihte
SSKJ²
labílnost -i ž (ȋ)
lastnost, značilnost labilnega; nestalnost, neuravnovešenost: čustvena, moralna labilnost / labilnost političnega položaja
SSKJ²
lábio... prvi del zloženk (ȃ)
nanašajoč se na ustnice: labiodental
SSKJ²
lábiodentál -a m (ȃ-ȃ)
jezikosl. soglasnik, tvorjen s spodnjo ustnico ob robu zgornjih sekalcev, zobnoustničnik: v in f sta labiodentala
SSKJ²
lábiovelár -a m (ȃ-ȃ)
jezikosl. soglasnik, tvorjen z ustnicami in dvigom jezika proti mehkemu nebu: indoevropski labiovelari
SSKJ²
labirínt -a m (ȋ)
kraj, kjer se zablodi, blodnjak: tavati po labirintu; zaiti v labirintu; najti izhod iz labirinta; ekspr. ti hodniki so pravi labirint / ekspr. gozdni labirint; pren., ekspr. labirinti človeške duše
// ekspr., z rodilnikom velika neurejena množina: labirint stopnišč in temnih hodnikov / knjiž.: labirint fraz; cel labirint laži in krivic
♦ anat. labirint del notranjega ušesa s polkrožnimi kanali in polžem, blodišče; koščeni labirint koščena, zunanja plast labirinta; kožnati labirint mehka, notranja plast labirinta; arheol. labirint zamotan sistem hodnikov in prostorov v stavbah na Kreti in v Egiptu
SSKJ²
labirínten -tna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na labirint: labirintni hodniki / labirintne poti ekspresionistične poezije
♦ anat. labirintna tekočina tekočina, ki napolnjuje labirint; strojn. labirintna tesnilka tesnilka z več zaporednimi zožitvami vzdolž gredi
SSKJ²
labiríntovec -vca m (ȋ)
nav. mn., zool. tropske ribe s pomožnim dihalnim organom poleg škrg, ki živijo zlasti v brakičnih vodah, Anabantidae: labirintovci v akvariju
SSKJ²
labiríntski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na labirint: labirintska stopnišča / ekspr. labirintska zapletenost njene duševnosti zelo velika
SSKJ²
labód -a m (ọ̑)
1. velika vodna ptica z zelo dolgim, gibčnim vratom: labodi plavajo po jezeru; otroci krmijo labode; bel labod
2. plavalni obroč, katerega del predstavlja labodjo glavo: otrok se uči plavati z labodom
♦ astron. Labod ozvezdje severne nebesne polute, katerega najsvetlejše zvezde tvorijo križ; zool. labod grbec ali nemi labod s črno izboklino na korenu oranžno rumenega kljuna, Cygnus olor; labod pevec s črnim, na korenu rumenim kljunom, Cygnus cygnus
SSKJ²
labodíca -e ž (í)
knjiž. labodka: bela labodica
SSKJ²
labódji -a -e prid. (ọ̑)
nanašajoč se na labode: labodje jajce / ekspr. njen labodji vrat vitek in bel
● knjiž., ekspr. labodja pesem ali vznes. labodji spev pesnikovo, pisateljevo, skladateljevo zadnje pomembno delo pred smrtjo
    labódje prisl.:
    labodje bel
SSKJ²
labódka -e ž (ọ̑)
samica laboda: vitki vrat bele labodke
SSKJ²
labódnica -e ž (ọ̑)
knjiž. pesnikovo, pisateljevo, skladateljevo zadnje pomembno delo pred smrtjo: ta oda je pesnikova labodnica; zapeti labodnico
SSKJ²
lábora1 -e ž (á)
etn. velika plitva (lončena) skleda za mleko: latvice in labore
// ekspr. razmeroma velika skleda, skodela sploh: postavila je predenj celo laboro kave in velik kos kruha
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
lábora2 -e ž (á)
petr. kamnina, sestavljena iz zaobljenih kosov starejših kamnin, zlepljenih med seboj z vezivom; konglomerat: kremenova labora
SSKJ²
laboránt -a m (ā á)
kdor opravlja (pomožna) strokovna dela v laboratoriju: razpisati mesto laboranta / kemijski laborant uslužbenec, ki opravlja preprosta, standardna dela s področja kemije
SSKJ²
laborántka -e ž (ā)
ženska, ki opravlja (pomožna) strokovna dela v laboratoriju: laboranti in laborantke
SSKJ²
laborántski -a -o prid. (ā)
nanašajoč se na laborante: laborantsko delo / laborantski tečaji
SSKJ²
laboratórij -a m (ọ́)
prostor za znanstvene poskuse, raziskave, zlasti naravoslovne, tehniške: delati v laboratoriju; obratni laboratorij; oprema za laboratorij / bakteriološki, biokemijski, fizikalni laboratorij; diagnostični laboratorij / pog. ta laboratorij si je pridobil veliko slavo znanstveniki, raziskovalci v tem laboratoriju
♦ jezikosl. laboratorij za eksperimentalno fonetiko; šol. (šolski) laboratorij prostor na šoli za praktične vaje iz nekaterih predmetov, zlasti naravoslovnih
// prostor za izdelavo preparatov, za delo s kemikalijami: fotografski laboratorij; laboratorij tovarne kozmetičnih pripomočkov
SSKJ²
laboratórijski -a -o prid. (ọ́)
nanašajoč se na laboratorij: laboratorijska posoda; laboratorijska oprema / laboratorijski izvidi, poskusi; laboratorijska analiza, preiskava / obvezne laboratorijske vaje študentov / pretežno laboratorijske znanosti / laboratorijski tehnik
♦ elektr. laboratorijski ampermeter; kem. laboratorijsko steklo steklo, odporno proti kemikalijam in temperaturnim spremembam; med. laboratorijska žival žival, ki se uporablja v laboratorijih za poskuse; poskusna žival
    laboratórijsko prisl.:
    laboratorijsko pregledati živilo; laboratorijsko pridobljena snov
SSKJ²
lábornat -a -o prid. (á)
petr. ki je iz labore: labornata tla
SSKJ²
lábotski -a -o prid. (á)
nanašajoč se na reko Labot: labotski breg / star. labotska škofija lavantinska škofija / Labotska dolina
SSKJ²
labráč -a m (á)
nar. čvekač, brbljač: sit sem že tega labrača
SSKJ²
lábradorec in labradórec -rca m (ȃ; ọ̑)
srednje velik lovski pes črne, rjave, umazano bele barve s plosko visečimi uhlji in kratko, gosto, trdo dlako: gojiti labradorce
SSKJ²
labradorít -a m (ȋ)
min. rudnina s prelivajočimi se barvami, ki jo sestavljata anortit in albit:
SSKJ²
lábradorka in labradórka -e ž (ȃ; ọ̑)
samica labradorca: izšolali so labradorko, ki je postala spremljevalka tetraplegika; bela, črna labradorka; mlada labradorka / čistokrvna labradorka
SSKJ²
labud ipd. gl. labod ipd.
SSKJ²
laburíst -a m (ȋ)
zlasti v angleškem okolju član delavske stranke: ima znance med laburisti in konservativci / pri volitvah so zmagali laburisti
SSKJ²
laburístičen -čna -o prid. (í)
nanašajoč se na laburiste: laburistični voditelji / laburistična vlada / laburistična stranka
SSKJ²
lacanovec -vca [lakánovəc] m (ȃ)
privrženec Lacanovih nazorov: dosleden lacanovec; mednarodno uveljavljeni lacanovec
SSKJ²
lacrimae Christi -- -- [lákrime krísti] ž mn. (ȃ, ȋ)
kakovostno rdeče ali belo vino iz okolice Neaplja:
SSKJ²
láčen -čna -o prid. (á ȃ)
1. ki čuti potrebo po jedi: lačen otrok; biti lačen; lačna živina; premraženi in lačni so čakali jutra; lačen in žejen; zelo lačen; lačen kot pes, volk / lačne pršice so še enkrat manjše kakor site / ekspr. doma ima pet lačnih ust otrok; pren. bajke za lačno domišljijo
// ekspr. ki izraža lakoto: interniranci z lačnimi očmi / ptički odpirajo lačne kljune; trgati meso z lačnimi zobmi
2. nav. ekspr. ki živi v pomanjkanju hrane: lačno prebivalstvo / pog. med vojno so ljudje lačni stradajo / lačna leta po Napoleonovih vojnah
3. nav. ekspr., z rodilnikom ki si zelo želi česa: lačen kruha / lačen časti, denarja, zemlje; biti lačen ljubezni; dobrote lačni otroci; senzacij lačni časopisi
4. ekspr. ki izraža spolno poželenje: sledil ji je z lačnim pogledom; čutila je na sebi njegove lačne oči
● ekspr. urednik ima lačne predale nima gradiva za objavo; pog., ekspr. ima ta lačno jetiko zelo pogosto čuti potrebo po jedi in veliko jé, a je kljub temu suh; nar. lačna torba, vreča manj napolnjena, kot bi morala biti; nar. ta jed je lačna ne nasiti za dolgo; ekspr. samo oči so lačne ko človek vidi jed, si je zaželi, čeprav ne čuti potrebe po njej; ekspr. oči so bile bolj lačne kot želodec želel si je kaj jesti zaradi lepega videza, ne pa zaradi lakote; vzel si je več jedi, kot je je mogel pojesti; ekspr. lačen sem, da se mi pajčevine delajo po želodcu, da se mi tema dela pred očmi, da bi vola pojedel zelo lačen; ekspr. lačen je bil, da se je skozenj videlo zelo lačen, sestradan; ekspr. v otroških letih sem bil večkrat lačen kot sit sem živel v zelo slabih gmotnih razmerah
    láčno prisl.:
    lačno gledati; krava lačno muka
    láčni -a -o sam.:
    siti ne razume lačnega; pomagati lačnim; pog., ekspr. ima ta lačno zelo pogosto čuti potrebo po jedi in veliko jé, a je kljub temu suh
SSKJ²
láčenbêrgar tudi láčenpêrgar -ja [lačənbergar; lačənpergar] m (á-ȇ)
star. kdor živi v slabih gmotnih razmerah, zlasti če se pred drugimi dela imenitnega: ne maram, da bi moja hči vzela kakega mestnega lačenbergarja / v tisti sobici smo stanovali trije dijaki, sami lačenbergarji
SSKJ²
láčna -e ž (ȃ)
nav. mn., nar. lakotnica: konj je dirjal, da so mu lačne plale od napora
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
láčnež -a m (ȃ)
ekspr. lačen človek: komaj je nasitil vse neučakane lačneže / krilati lačneži obletavajo poginulo žival ptice
SSKJ²
láčnost -i ž (á)
občutek potrebe po jedi; lakota: najhujša lačnost ga je že minila
// ekspr. pomanjkanje hrane: pri hiši ni bilo lačnosti, čeprav so imeli malo zemlje
SSKJ²
láda -e ž (ȃ)
avtomobil ruske tovarne AvtoVAZ: kupiti lado
SSKJ²
ládijski -a -o prid. (ā)
nanašajoč se na ladja 1:
a) ladijska konstrukcija / ladijski dnevnik; ustaviti ladijske stroje; ladijski tovor; dajati opozorila z ladijskim zvonom; raztovarjati z ladijskim žerjavom / ladijski gredelj, kljun, krov, trebuh / izdelovati ladijske modele
b) ladijski prevoz, promet; ladijski vozni red; skozi to ožino vodi najbližja ladijska pot; dobre ladijske zveze z otoki
c) ladijski kuhar, zdravnik; ladijska posadka
♦ les. ladijski les les, zlasti hrastov, za gradnjo (manjših) ladij; ladijski pod pod iz ožjih, enako širokih desk, sestavljenih na pero in utor; deske, obdelane za tak pod; navt. ladijski prostor ladijska prostornina, namenjena za tovor, merjena v netoregistrskih tonah; ladijski telegraf priprava za prenos povelj s poveljniškega mostu v strojnico; ladijski vozli vozli, ki se uporabljajo pri delu na ladji; ladijski vpisnik knjiga luške kapitanije, v kateri so vpisane ladje s prostornino nad 10 BRT; strojn. ladijski parni kotel parni kotel, po konstrukciji prilagojen potrebam na ladji; (ladijski) vijak; teh. ladijski žeblji
SSKJ²
ladínski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na Ladince: švicarska država priznava ladinskemu jeziku vse pravice
SSKJ²
ládja -e ž (ā)
1. veliko vodno vozilo: ladja izpluje, odplove iz pristanišča; ladja nasede, plava, se potopi, pristane, se razbije, ekspr. hitro reže valove; graditi, splaviti, tesati ladjo; valovi premetavajo ladjo; privezati ladjo k obali; raztovoriti ladjo; vkrcal se je na majhno ladjo; potovati z ladjo; gusarska ladja; bok, kljun, krov ladje; nadvodni del ladje; kapitan velike ladje; velika tonaža ladje; trčenje ladij / čezoceanska, rečna ladja; drsna ladja hidrogliser; petrolejska ladja; poltovorna, potniška, ribiška, tovorna, trgovska ladja; šolska ladja za praktični pouk pomorstva, navtike; ladja svetilnik; ladja na jedrski pogon, na vesla; ladja za razsuti, tekoči tovor; publ. naše bele ladje potniške ladje; pren., knjiž. krmariti ladjo človeštva; ladja življenja
2. star. večji čoln: ladje z žitom in vinom so vozile po Savi do Zaloga; živina je vlačila težke ladje proti toku; romarska ladja na Bledu
3. v zvezi vesoljska ali kozmična ladja vozilo, namenjeno za vesoljske polete: vesoljska ladja kroži okoli meseca, pristane; izstreliti vesoljsko ladjo; posadka kozmične ladje
4. rel. del cerkve, namenjen za vernike: ladja se polni z ljudmi; klopi v ladji / cerkvena ladja
● ladja plove pod slovensko zastavo je vpisana v slovenski ladijski vpisnik; ekspr. podgane že zapuščajo ladjo neznačajni, dvolični ljudje zapuščajo gibanje, stranko, podjetje, ker čutijo, da bi bilo zaradi poslabšanja položaja nevarno ostati; ekspr. cestna ladja zelo velik osebni avtomobil; knjiž., ekspr. ladja puščave velblod
♦ arhit. glavna, prečna, stranska ladja; igr. ladje potapljati otroška igra, pri kateri imata igralca vsak v svoji načrtani mreži označene ladje in drug za drugega ugibata, na katerih kvadratih so; navt. ladja se guga se premika navzgor in navzdol okrog prečne osi; ladja se opoteka se premika navzgor in navzdol okrog prečne in vzdolžne osi hkrati; ladja se ziblje se premika navzgor in navzdol okrog vzdolžne osi; linijska ladja ki vozi po stalni progi in po stalnem voznem redu; ladja dolge plovbe; desni, levi bok ladje gledano od krme proti premcu; določiti položaj ladje ugotoviti zemljepisno dolžino in širino točke, na kateri je ladja; register ladij ustanova, ki z izdajanjem spričeval določa ladjam razrede ter z nadzorom gradnje in naprav skrbi za varno plovbo; voj. admiralska ladja; bojna ladja velika, močno oklopljena vojna ladja, oborožena s topovi raznih kalibrov in torpedi; linijska ladja nekdaj najmočnejša vojna ladja na jadra; matična vojna ladja pomožna vojna ladja za oskrbo manjših vojnih ladij in hidroplanov; vojna ladja oklopljena in oborožena ladja za boj s sovražnim ladjevjem; poročnik bojne ladje mornariški častniški čin (v Slovenski vojski), za stopnjo višji od poročnika fregate, ali nosilec tega čina; zool. portugalska ladja morski ožigalkar, ki ga sestavljajo različni polipi in meduze, viseči izpod velike mehurjasto napihnjene tvorbe, Physalia
SSKJ²
ladjár -ja m (á)
1. podjetje, ki se ukvarja s prevozi po morju: pogodba med ladjarjem in zavarovalnico / naš domači ladjar Splošna plovba
// lastnik ali zakupnik ladje, ladij: bogati ladjarji
2. kdor kaj prevaža po reki z ladjo ali večjim čolnom: nekdanji ladjarji na Savi; ladjarji podonavskih držav; družba ladjarjev in težakov
SSKJ²
ladjáriti -im nedov. (á ȃ)
knjiž. voziti se z ladjo: ladjariti po vseh morjih
SSKJ²
ladjárski -a -o prid. (á)
nanašajoč se na ladjarje: ladjarski dogovor / ladjarska pogodba pogodba o najemu ladje za določen prevoz ali listina o tej pogodbi; čarter; ladjarsko podjetje / ladjarska postaja ob reki
SSKJ²
ladjárstvo -a s (ȃ)
knjiž. pomorstvo, plovba: razvoj ladjarstva
SSKJ²
ládjati -am nedov. (ā)
star. voziti se z ladjo: dolgo ste ladjali
SSKJ²
ladjedélec -lca m (ẹ̑)
kdor gradi in popravlja ladje: prebivalci obmorskih mest so bili mornarji in spretni ladjedelci; slovenski ladjedelci / zbor ladjedelcev vseh zaposlenih v kaki ladjedelnici
SSKJ²
ladjedélnica -e ž (ẹ̑)
podjetje za graditev in popravljanje ladij: sestanek vseh delavcev ladjedelnice / ob bombardiranju je bila ladjedelnica hudo poškodovana kraj, prostor z napravami za graditev in popravljanje ladij
SSKJ²
ladjedélničar -ja m (ẹ̑)
kdor gradi in popravlja ladje: odpustili so tudi nekaj ladjedelničarjev / zbor ladjedelničarjev vseh zaposlenih v kaki ladjedelnici
SSKJ²
ladjedélniški -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na ladjedelnico ali ladjedelništvo: ladjedelniške naprave / ladjedelniški delavci / ladjedelniški oddelek pomorske šole
SSKJ²
ladjedélništvo -a s (ẹ̑)
dejavnost, ki se ukvarja z graditvijo in popravljanjem ladij: razvoj ladjedelništva
SSKJ²
ladjedélski -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na ladjedelstvo: ladjedelski delavci / ladjedelska industrija
SSKJ²
ladjedélstvo -a s (ẹ̑)
dejavnost, ki se ukvarja z graditvijo in popravljanjem ladij: napredek ladjedelstva
SSKJ²
ladjelòm -ôma m (ȍ ó)
knjiž. uničenje, potopitev ladje na morju; brodolom: kapitan je spoznal, da je ladjelom neizbežen
// ekspr. velik in odločilen neuspeh, propad: ladjelom civilizacije
SSKJ²
ládjenica -e ž (ā)
knjiž. pristaniška naprava za popravljanje ali čiščenje podvodnih delov ladje; dok: spraviti ladjo v ladjenico
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
ladjévje -a s (ẹ̑)
1. vse ladje kake države: obnavljati ladjevje; špansko ladjevje / zračno ladjevje letala, letalstvo
2. ladje s skupnim namenom in pod skupnim poveljstvom: premagati nasprotnikovo ladjevje / obalno, rečno ladjevje; ribiško, trgovsko ladjevje; tankersko ladjevje / publ. naše belo ladjevje potniško ladjevje / vesoljsko, zračno ladjevje
SSKJ²
ladjevódec -dca m (ọ̑)
knjiž. pomorski strokovnjak, ki vodi ladjo s sidrišča pred pristaniščem v pristanišče in iz njega; pilot1: izkušen ladjevodec
// kdor vodi ladjo sploh:
SSKJ²
ladjevódja -e tudi -a m (ọ̑)
1. navt. čin v trgovski mornarici, za stopnjo višji od krmarja, ali nosilec tega čina: postati ladjevodja
2. star. kapitan, zlasti na manjši ladji:
SSKJ²
ládjica -e ž (ā)
1. manjšalnica od ladja: na tej progi vozijo le ladjice; obalna, rečna ladjica
2. ekspr. čoln, jadrnica: na jezeru se zibljejo ladjice
3. igrača, ki predstavlja ladjo, čoln: otroci spuščajo po vodi ladjice; papirnata ladjica
♦ bot. ladjica zrasla spodnja venčna lista metuljastega cveta; zool. papirnata ladjica glavonožec s tanko apnenčasto lupino in z izrazito spolno dvoličnostjo, Argonauta argo
SSKJ²
ládjičar -ja m (ā)
les. skobljič z vbočenim ali izbočenim spodnjim delom za skobljanje krivin v lesu: ladjičar in brazdar
SSKJ²
ládjin -a -o (ā)
pridevnik od ladja: ladjin bok
SSKJ²
ládjišče in ladjíšče -a s (ā; í)
star. pristanišče: varno ladjišče; ladje v ladjišču / čoln se je oddaljeval od ladjišča in se bližal blejskemu otoku
SSKJ²
lady -- [lêjdi tudi lédi] ž (ȇ; ẹ̑)
navadno pristavek k imenu plemkinje, v angleškem okolju gospa: lady Hamilton
SSKJ²
laféta -e ž (ẹ̑)
spodnji del, podstavek artilerijskega orožja: zabiti krake lafete v zemljo / topovska lafeta / krsto z mrtvim poveljnikom so peljali na lafeti
SSKJ²
lafít -a m (ȋ)
kakovostno rdeče vino iz okolice Bordeauxa: steklenica lafita
SSKJ²
lagánje -a s (ȃ)
glagolnik od lagati: povej, kako je bilo, a brez laganja
SSKJ²
lagáti lážem tudi lagáti se lážem se nedov. (á á)
1. zavestno izjavljati, govoriti kaj neresničnega z namenom zavajati v zmoto: na obrazu se mu je videlo, da laže; lagal jim je, da ga ni videl; ne vem, kje je, je lagala; lagati o kom; on nikoli ne laže; ta ženska rada laže; ekspr. debelo, nesramno, predrzno lagati; ekspr. lažeš, je jezno zavpil; pog. laže, kot pes teče zelo; pogosto
// ekspr. govoriti, pripovedovati kaj, kar ne ustreza resnici: zakaj bi vam lagala; lagal je, kako se mu tam dobro godi; lagal je o lepih nekdanjih časih; obljubljali so vse mogoče, eden je bolj lagal kot drugi / trdil je, da časopisi lažejo; pren., ekspr. oči so lagale; srce ne laže
2. ekspr. biti neresničen, napačen, varljiv: te številke lažejo / hočejo se prepričati, če govorica o njegovem uspehu ne laže
● ekspr. lagal bi, če bi rekel, da se mi slabo godi dobro se mi godi; star. fant je dekletu lagal izjavljal je, da jo ljubi, a je ni ljubil; star. sreča mu laže ni srečen; ekspr. v obraz mu laže predrzno, nesramno; ekspr. laže, da je grdo, da se kar kadi, da sam sebi verjame zelo; preg. kdor laže, ta krade lažnivemu človeku se pripisuje tudi tatvina
    lagáti si ekspr.
    z neutemeljenimi razlogi ustvarjati v samem sebi prepričanje, da je stanje drugačno kot v resnici, navadno boljše: slabo kaže, kaj bi si lagali; nikar ne laži sam sebi; preh., pesn. Kaj si lažeš opojnost v dveh, saj si sam (M. Jarc)
SSKJ²
láger -ja m (á)
pog. (koncentracijsko) taborišče: moške iz vasi so odpeljali v lager; dve leti je bila v lagerju
SSKJ²
lageráš -a m (á)
pog. interniranec: izčrpani lageraši
SSKJ²
lágerski -a -o prid. (á)
pog. taboriščen: lagerske barake / lagersko življenje
SSKJ²
lágev1 -gva m (á)
nar. vzhodno sod1: polni lagvi
SSKJ²
lágev2 -gve tudi lágva -e ž (á)
star. velika steklenica: lagve z vinom
SSKJ²
lagóda tudi lágoda -e ž (ọ́; á)
knjiž. lagodnost, udobnost: miselna lagoda / množica potnikov je navalila v vagon in konec je bilo dotedanje lagode
SSKJ²
lagóden tudi lágoden -dna -o prid., lagódnejši tudi lágodnejši (ọ́ ọ̄; á)
1. pri katerem ni potreben trud, prizadevanje: lagodna hoja / zavida jim lagodno in brezskrbno življenje
2. ki ljubi stanje, v katerem se ni treba truditi, prizadevati: lagoden človek; preveč je lagoden, da bi se potrudil
    lagódno tudi lágodno prisl.:
    hoditi počasi in lagodno; sedel je za mizo in lagodno pripovedoval svoje doživljaje; lagodno živeti
SSKJ²
lagódje -a s (ọ̑)
knjiž. lagodnost, udobje: imeti hoče mir in lagodje
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
lagódnost tudi lágodnost -i ž (ọ́; á)
1. lastnost, značilnost lagodnega človeka: njegova lagodnost jih draži; premagati prirojeno lagodnost / delati z lagodnostjo
2. stanje, v katerem se človek ne trudi, ne prizadeva: tam je vladala lagodnost in površnost / duhovna lagodnost
SSKJ²
lagôta -e ž (ó)
star. lagodnost, udobnost: umska lagota / spoznali smo, da se bo sedaj nehala lagota dosedanjega življenja
SSKJ²
lagôten -tna -o prid., lagôtnejši (ó) knjiž.
1. lagoden, udoben: lagotno življenje
2. lahkoten, živahen: stopal je z lagotnimi koraki
    lagôtno prisl.:
    lagotno je tekla po stezi; lagotno se zlekniti po travi
SSKJ²
lagrimoso [lagrimózo] prisl. (ọ̑)
glasb., označba za izraz izvajanja jokajoče
SSKJ²
lagúna -e ž (ȗ)
plitev podolžni zaliv, ki ga proti morju ali jezeru skoraj zapira sipina: voziti se po laguni; mirna laguna / lagune atolov / ekspr. mesto na lagunah Benetke
SSKJ²
lagúnast -a -o prid. (ȗ)
ki ima veliko lagun: lagunasta obala
SSKJ²
lagúnski -a -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na laguno: mirne lagunske vode / zaliv lagunskega tipa / ekspr. lagunsko mesto Benetke
SSKJ²
lagva gl. lagev2
SSKJ²
lágvica -e ž (á)
star. steklenička: lagvica žganja
SSKJ²
láhcen -a -o [lahcən] prid. (ȃ)
ekspr. zelo lahek: vzdigni ga v naročje, saj je tako lahcen
SSKJ²
láhek tudi lahák -hka -o tudi -ó prid., lážji (á ȃ á)
1. ki ima razmeroma majhno težo: lahek kamen; lahek kovček, tovor; vzdigni otroka, saj je lahek; olje je lažje od vode; lahek kot pena, pero / lahek pomladanski plašč; lahke zavese; ta obleka je lahka in hladna / še v mrazu nosi lahko obleko premalo toplo / lahki kamen lehnjak
// ki je iz tankih, drobnih sestavnih delov: lahek čoln; lahek lok; po cesti drdrajo lahki vozovi / lahki oboki stavbe / lahka artilerija; opremiti sobo z lahkim pohištvom / lahek dim se dviga proti nebu prosojen, redek; lahki oblački; lahka meglica
2. za katerega ni potreben velik trud, spretnost: lahek zaslužek; odgovor na to vprašanje je lahek; lahka naloga, služba; lahka tura; lahka telovadna vaja; lahka zmaga; opravljati lahko delo / lahek jezik preprost, nezapleten; lahka knjiga / lahka topljivost
3. ki ne izraža, kaže telesnega napora: lahek dir; njena hoja je lahka; lahke kretnje / knjiž. ptica lahkih kril ki hitro, lahkotno leta; star. stopati lahkih nog / biti lahek pri plesu znati se prilagoditi soplesalcu
4. ki se ne pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: lahka bolezen; dobiti lahke telesne poškodbe / lahek bolnik; lahki in težki kaznjenci / lahki udarci lahni / lahek potres
// v katerem osnovna sestavina nastopa v majhni meri: lahek strup; te cigarete so lahke / jesti sme le lahko salamo; piti lahko vino
// lahko prebavljiv: bolnik mora imeti lahko hrano / lahka večerja
5. ki ne prinaša (dosti) težav, neprijetnosti: lahek porod; njegova smrt je bila lahka; lahko slovo / tam imajo lahko življenje / lahke sanje / kot pozdrav lahko noč! ob spominu na umrle naj mu bo lahka domača zemlja
6. nav. ekspr., navadno v povedni rabi ki se duševno in telesno dobro počuti: odšel je potolažen in lahek; kako lahkega sem se počutil; ljudje so se mu zdeli lahki, svobodni, brezskrbni / srce mu je bilo lahko in veselo / tako sem lahek, da bi kar zletel
7. ekspr. lahkomiseln, neresen: taki lahki ljudje nimajo duševnih bojev; saj ni napačen človek, le preveč lahek je
// ki moralno ni neoporečen: zdelo se mu je, da je lahka / lahka ženska / pog. biti lahke sorte
8. nav. ekspr. umetniško nezahteven: lahka literatura; lahko čtivo / lahka glasba instrumentalna zabavna glasba; vsebinsko manj zahtevna glasba
● pog. biti pri lahkem kruhu imeti ne naporno in dobro plačano službo; lahka industrija industrija, ki proizvaja manjše stroje, instrumente, orodje, potrošne predmete; ekspr. kraj, kjer ti lisica lahko noč vošči samoten, odmaknjen kraj, zlasti blizu gozda; ne drgnite močno, ampak delajte z lahko roko na lahko; pog. zobozdravnik ima lahko roko delo opravlja tako, da pacienta čim manj boli; to storim z lahko vestjo brez pomislekov, skrbi; ekspr. z lahkim srcem se bom ločila od njih ne da bi čutila žalost, skrb
♦ agr. lahka prst, zemlja prst, zemlja z več peska in organskih snovi in manj glinenih primesi; grad. lahki beton beton, izdelan iz votličastega agregata; metal. lahke kovine kovine z majhno specifično težo; obrt. lahka konfekcija perilo, ženske obleke, drobni oblačilni predmeti; lahka obutev nizka moška, ženska in otroška obutev; strojn. lahko olje redko tekoče olje za mazanje strojev; šah. lahka figura lovec ali skakač; šport. lahka kategorija kategorija (težkoatletov) telesne teže med 57 in 68 kg; teh. lahki bencin bencin z majhno specifično težo; voj. lahka artilerija artilerija s kalibrom cevi do približno 100 mm; lahka strojnica orožje z zložljivima nogama, ki strelja s puškinimi naboji posamezno ali v rafalih
    lahkó 
    1. prislov od lahek: mirno in lahko je umrl; lahko in brezskrbno živeti; biti lahko oblečen v ne toplo obleko; lahko prebavljiva hrana; lahko in težko prehodno gorovje; lahko rešljiva naloga; to je otročje lahko narediti; delo bom prav lahko opravil
    ♦     metal. lahko taljive kovine kovine, ki imajo tališče do 500 °C
    2. izraža zmožnost, sposobnost za kako dejanje: tovarna bo lahko delala z vso zmogljivostjo; vozilo se lahko giblje na kopnem in v vodi; ni treba pomagati, saj lahko sam nesem; premalo znam, da bi lahko sam rešil nalogo; šiva še lahko, težjega dela pa ne zmore več / kolikor lahko presodim, je stvar resna
    // izraža možnost uresničitve dejanja ali stanja: tako ravnanje je lahko zelo nevarno; tu bi bil človek lahko srečen; to se lahko vsakomur primeri; lahko bi mu škodovalo; saj bi se bil lahko ubil; lahko se zgodi, bi se zgodilo, da bom potreboval tvojo pomoč / elipt. lahko da bom potreboval tvojo pomoč / z oslabljenim pomenom: izrastki so lahko krajši ali daljši; kje bi lahko dobil prostor; to smo lahko dosegli zato, ker smo pridno delali; še zdaj bi lahko živel, če ne bi bil pil / v vezniški rabi: ne poznam ga: lahko (da) je pošten, lahko (da) ne; lahko (da) pride, lahko (da) ne
    // izraža dopustitev: lahko, da je stvar drugačna; »Mislim, da je tega sam kriv.« »Lahko da.« / v vezniški rabi: lahko je njegov brat direktor, vendar ni vsemogočen; lahko je bogat, srečen pa ni; lahko vse preiščeš, pa ne boš našel
    3. izraža dovoljenje, soglasje: gospodar pravi, da lahko gremo čez travnik; lahko ga obiščete, kadar hočete / naročnina se lahko poravna v dveh obrokih; lahko vstopite, gospod / elipt. »Ali smem telefonirati?« »Lahko.«
    // v vprašalnih stavkih izraža prošnjo za dovoljenje, soglasje: (ali) lahko vstopim / elipt. v kino bi šel, mama, a lahko? / v vljudnostnem vprašanju: ali ti lahko pomagam; »Lahko prisedem?« »Izvolite.«
    // izraža utemeljenost, upravičenost: nekateri starši so lahko ponosni na svoje otroke; jutri že lahko pričakujemo spremembo vremena / ekspr. »Kako žalostno se drži.« »Saj se lahko.« / lahko sem vesel, saj sem zdrav
    4. nav. ekspr. izraža omiljeno nujnost, potrebnost: res bi lahko že prej povedal, da ne bi bilo nepotrebnega iskanja; če si privošči tak avto, bi lahko tudi meni vrnil dolg
    // izraža prošnjo, omiljeno zapoved: ali mi lahko daš kozarec vode; se lahko malo umaknete, prosim / lahko bi bil malo bolj prijazen z menoj, veš; opravili ste, lahko greste
    5. ekspr. izraža omejitev, zadržanost priznanja: tebi je lahko tako govoriti, ko imaš vsega dovolj; on je lahko uspel, ko so mu vsi pomagali, jaz pa nimam nobene podpore
    // v zvezi z reči, trditi uvaja natančnejšo določitev, dopolnitev povedanega: bilo je dobro, lahko rečem, zelo dobro
    // v medmetni rabi, navadno v zvezi z misliti si, predstavljati si izraža
    a) podkrepitev trditve: lahko si misliš, kako sem se ustrašil; v enem večeru je zaigral sto tisoč, si lahko predstavljate; lahko rečem, da me ni še nikoli užalil; bal sem se, lahko mi verjamete
    b) pritrjevanje: »To me je zelo užalilo.« »Si lahko mislim.«
    6. izraža pripravljenost, ponudbo za kako dejanje: pol ure še lahko ostanem, če želite; lahko vas spremim, če vam je prav
    7. s smiselnim osebkom v dajalniku izraža precejšnjo zadovoljivost psihičnega stanja, razmer: ni ji bilo lahko, ko je ostala sama z otroki / lahko mu je (pri duši, pri srcu)
    ●     ekspr. kako sploh lahko kaj takega trdiš kako si upaš, drzneš kaj takega trditi; ekspr. lahko tebi, ki si zdrav izraža blagrovanje; preg. kar danes lahko storiš, ne odlašaj na jutri
    láhki -a -o sam.:
    jejte samo kaj lahkega; ali poznaš še kaj tako lahkega; nekaj zračno lahkega je v njegovi poeziji; 
prim. lažji, nalahko
SSKJ²
láhen -hna -o stil. -ó prid. (á)
1. ki dosega majhno stopnjo
a) glede na učinek, posledico: lahen dež, veter / imeti lahen spanec rahel
b) glede na čutno zaznavnost: telo mu je spreletel lahen drget; pozdraviti z lahnim poklonom; lahen smehljaj; lahna rdečica / lahna melodija / čutiti lahen udarec
2. ki ne izraža, kaže telesnega napora: lahen dir / stopati z lahnimi koraki
3. nav. ekspr. ki je iz tankih, drobnih sestavnih delov; lahek: po vodi drsi lahen čolnič / čez lase si je vrgla lahno tančico / nad poljem leži lahna meglica
    láhno prisl.:
    lahno potrkati; lahno zamahniti z roko; lahno se je zasmejal; lahno brneči zvon; lahno skodrani lasje; 
prim. nalahno
SSKJ²
láhet -htí ž (ȃ)
nav. mn. del roke med zapestjem in komolcem; laket1: nasloniti se z lahtmi na mizo; njene zagorele lahti / ekspr. objeti z belimi lahtmi rokami
// zastar. del roke ob sklepu med podlaktom in nadlaktom; komolec: zavihati rokave do lahti
SSKJ²
láhkoatlét -a m (ā-ẹ̑)
športnik, ki se ukvarja z atletiko; atlet: tekmovanja so se udeležili najboljši lahkoatleti
SSKJ²
láhkoatlétski -a -o prid. (ā-ẹ̑)
nanašajoč se na atlete športnike ali atletiko; atletski: lahkoatletsko tekmovanje
SSKJ²
lahkôča -e ž (ó)
zastar. lahkost, lahkota: lahkoča gibov / z lahkočo premagati ovire
SSKJ²
lahkodúšen -šna -o prid. (ū ȗ)
zastar. neprizadet, ravnodušen: je lahkodušen človek
    lahkodúšno prisl.:
    pripovedoval je tako lahkodušno, kot da bi se ga vse to nič ne tikalo
SSKJ²
lahkokríl -a -o prid. (ȋ ī) knjiž.
1. ki hitro, lahkotno leta: lahkokrila ptica / ekspr. lahkokrile deklice
2. ekspr. lahkoten, sproščen: njen lahkokrili smeh / lahkokrila upodobitev igralske vloge
SSKJ²
lahkokrílka -e ž (ȋ)
knjiž., ekspr. ptica, ki hitro, lahkotno leta: glej tiste lahkokrilke nad vodo
● knjiž., ekspr. pesem lahkokrilka lahkotna, sproščena pesem
SSKJ²
lahkokrúhar -ja m (ȗ)
star. kdor (rad) dobro živi brez dela, truda: on je lahkoživec in lahkokruhar
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
lahkokrúhec -hca m (ȗ)
knjiž., ekspr. kdor (rad) dobro živi brez dela, truda: vedno je bil lahkokruhec / na trgu so se shajali najrazličnejši lahkokruhci
SSKJ²
lahkomíseln -a -o [lahkomisələn in lahkomisəln] prid.(ȋ)
1. ki v ravnanju, odločitvah premalo misli na možne posledice: preveč je lahkomiseln, da bi bil lahko gospodar / lahkomiselna mladost / to je bilo lahkomiselno dejanje / len ni, le malo lahkomiseln površen, brezskrben
2. ki moralno ni neoporečen: lahkomiselna ženska
    lahkomíselno prisl.:
    lahkomiselno gledati na problem; lahkomiselno se igra z življenjem
SSKJ²
lahkomíselnež -a [lahkomisəlnež-] m (ȋ)
ekspr. lahkomiseln človek: to so sami praznoglavci in lahkomiselneži
SSKJ²
lahkomíselnica -e [lahkomisəlnica] ž (ȋ)
ekspr. lahkomiselna ženska: preudari, ne bodi taka lahkomiselnica / življenje lahkomiselnic
SSKJ²
lahkomíselnik -a [lahkomisəlnik] m (ȋ)
knjiž. lahkomiseln človek, lahkomiselnež: to je resen človek, ne pa lahkomiselnik
SSKJ²
lahkomíselnost -i [lahkomisəlnost] ž (ȋ)
1. lastnost, značilnost lahkomiselnega človeka: vsega je kriva njegova lahkomiselnost; očitati komu lahkomiselnost / to je storil iz lahkomiselnosti; v svoji mladostni lahkomiselnosti o tem ni premišljal
2. lahkomiselno dejanje: uganjati lahkomiselnosti; zagrešiti hudo lahkomiselnost
SSKJ²
lahkomíšljen -a -o prid.(ȋ)
lahkomiseln: lahkomišljen človek; otroško lahkomišljen / lahkomišljeno gospodarjenje
    lahkomíšljeno prisl.:
    lahkomišljeno tvegati življenje
SSKJ²
lahkomíšljenec -nca m (ȋ)
lahkomiseln človek, lahkomiselnež: med tistimi, ki gredo na visoke hribe, je tudi nekaj lahkomišljencev
SSKJ²
lahkomíšljenka -e ž (ȋ)
lahkomiselna ženska, lahkomiselnica: velika lahkomišljenka
SSKJ²
lahkomíšljenost -i ž (ȋ)
lahkomiselnost: dokazal je svojo lahkomišljenost; mladostna lahkomišljenost / zagrešiti lahkomišljenost
SSKJ²
lahkonóg -a -o prid. (ọ̑ ọ̄)
knjiž., ekspr. hiter, uren2, živahen: takrat sem bil še lahkonog; lahkonoga deklica; lahkonoga srna
    lahkonógo prisl.:
    lahkonogo je skočila z voza
SSKJ²
láhkooborožênec -nca m (ā-é)
pri starih Grkih in Rimljanih lahko oborožen vojak pešec: napad lahkooborožencev
SSKJ²
lahkosŕčen -čna -o prid. (ȓ)
star. brezskrben: lahkosrčna mlada druščina
    lahkosŕčno prisl.:
    lahkosrčno žvižgaje je odšel / tako lahkosrčno so ga izločili iz svoje srede neprizadeto, ravnodušno
SSKJ²
láhkost -i ž (á)
lastnost, značilnost lahkega: lahkost perja / peruti dajejo ptici lahkost / lahkost in gibčnost
SSKJ²
lahkôta -e ž (ó)
1. lastnost, značilnost lahkega: lahkota prvih uspehov ga je uspavala; lahkota in težavnost vaj / lahkota v hoji gibčnost, prožnost / obšel ga je občutek lahkote
2. v prislovni rabi, v zvezi z lahkoto izraža opravljanje, izvrševanje česa brez truda, napora: z lahkoto je nosil vreče; z lahkoto je premagal nasprotnike / on je z večjo lahkoto dobil službo kot jaz / publ., z oslabljenim pomenom če ta odlok premislimo, spoznamo z lahkoto, da so z njim dani pogoji za napredek
SSKJ²
lahkôten -tna -o prid., lahkôtnejši (ó)
1. ki dela videz, da zanj ni potreben telesni napor: lahkoten tek konj; lahkotna hoja / stopati z lahkotnimi koraki
2. ki je iz tankih, drobnih sestavnih delov; lahek: lahkotno pohištvo / lahkoten dim se dviga nad hišami
3. ki glede na izrazna sredstva ne izraža, kaže truda, nespretnosti: delo je pisano v lahkotnem jeziku / lahkoten ton pogovora sproščen, prijeten
4. nav. ekspr., navadno v povedni rabi ki se duševno in telesno dobro počuti: bil je ves lahkoten in sproščen
// ki ne prinaša (dosti) težav, neprijetnosti; lahek: življenje je zdaj lahkotnejše
5. umetniško nezahteven: lahkoten film; brati lahkotno literarno delo / repertoar tega gledališča je lahkoten
    lahkôtno prisl.:
    lahkotno hoditi, plesati; lahkotno iti mimo vseh težav brezskrbno, neprizadeto; to me nič ne skrbi, je rekel lahkotno; naslonjač učinkuje lahkotno; sam.: v njegovem vedenju je nekaj lahkotnega
SSKJ²
lahkôtnost -i ž (ó)
lastnost, značilnost lahkotnega: lahkotnost gibov / lahkotnost pisateljevega pripovedovanja, stila / lahkotnost njegovega nastopa je privlačna / lahkotnost duha gibčnost, prožnost
SSKJ²
lahkoúmen -mna -o prid. (ú ū)
1. star. ki v ravnanju, odločitvah premalo misli na možne posledice; lahkomiseln: ne zaupajo mu, ker je malomaren in lahkoumen / prazne in lahkoumne besede
2. knjiž. bister, (duševno) prožen: to je lahkoumen človek
3. zastar. lahko razumljiv: njegove pesmi so lahkoumne
SSKJ²
lahkoúmnost -i ž (ú)
1. star. lahkomiselnost: zgražali so se nad njegovo lahkoumnostjo; mladostna lahkoumnost
2. zastar. lahka razumljivost: spis se odlikuje po zanimivosti in lahkoumnosti
SSKJ²
lahkovéren -rna -o prid. (ẹ́ ẹ̄)
ki preveč verjame, zaupa drugim: bila je lahkoverna ženska in je verjela njegovim lepim besedam
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
lahkovérnež -a m (ẹ̑)
ekspr. lahkoveren človek: našel je nekaj lahkovernežev, ki so ga poslušali
SSKJ²
lahkovérnost -i ž (ẹ́)
lastnost, značilnost lahkovernega človeka: goljuf je izrabil njeno lahkovernost; otroška lahkovernost
SSKJ²
lahkožív -a -o prid. (ȋ í)
1. ki moralno ni neoporečen: družiti se z lahkoživimi dekleti / lahkoživo življenje
2. ki ima površen, brezskrben odnos do življenja: lahkoživega mladeniča je nesreča zresnila
SSKJ²
lahkožívček -čka m (ȋ)
ekspr. lahkoživ človek: bil je lahkoživček in zapravljivček
SSKJ²
lahkožívec -vca m (ȋ)
ekspr. lahkoživ človek: biti lahkoživec in ženskar / lahkoživec je, zato ga nič ne skrbi
SSKJ²
lahkožíven -vna -o prid. (ȋ)
star. lahkoživ: lahkoživna in razuzdana ženska / fant je bil nadarjen, a len in lahkoživen
SSKJ²
lahkožívje -a s (ȋ)
star. lahkoživo življenje: lahkoživje in pokvarjenost / brezdelje in lahkoživje
SSKJ²
lahkožívka -e ž (ȋ)
ekspr. ženska, ki moralno ni neoporečna: zaiti v slabo družbo, med lahkoživke
SSKJ²
lahkožívost -i ž (í)
lastnost, značilnost lahkoživega človeka: njena lahkoživost je bila splošno znana / lahkoživost in brezskrbnost
SSKJ²
láhnost -i ž (á)
lastnost, značilnost lahnega: lahnost vetriča
SSKJ²
lahón -a m (ọ̑) slabš.
1. pripadnik neitalijanskega naroda, zavzemajoč se za italianizacijo: lahoni in nemčurji
2. Italijan: upreti se lahonom
SSKJ²
Láhov in láhov -a -o prid. (á)
star., v zvezah: on da je nedolžen pri tem? Seveda, nedolžen kot Lahov koš ni nedolžen; reven kot Lahov koš zelo
SSKJ²
láhten -tna -o prid. (ȃ)
lakten: lahtne kosti
SSKJ²
laicístičen -čna -o prid. (í)
nanašajoč se na laicizem: laicistična država / laicistična prizadevanja
SSKJ²
laicizácija -e ž (á)
laizacija: laicizacija družbe; laicizacija znanosti v 18. stoletju
SSKJ²
laicízem -zma m (ī)
knjiž. stanje, da je vera izključena iz javnega življenja: dolgoletni francoski laicizem
♦ rel. nazor, da se mora vera izključiti iz javnega življenja
SSKJ²
laicizírati -am dov. in nedov. (ȋ)
laizirati: laicizirati šolski pouk / laicizirati duhovnika; redovnik se je laiciziral
SSKJ²
láičen -čna -o prid.(á)
1. nanašajoč se na laike: laično pojmovanje česa; strokovno in laično obravnavanje problemov / poklicni in laični igralci / laična nega bolnikov na domu / laični apostolat; laični pomočniki duhovnikov laiški
2. ki nima verskega, cerkvenega značaja: uvedba laičnega šolstva / takrat je bilo pri nas še malo laične inteligence (po)svetne
    láično prisl.:
    laično presojati problem
SSKJ²
láičnost -i ž (á)
lastnost, značilnost laičnega: laičnost te kritike je očitna / boj za laičnost šolstva
SSKJ²
láik -a m (á)
1. kdor se na kako stroko slabo spozna, nestrokovnjak: v umetnosti sem laik; laik si težko predstavlja zapletenost tega procesa; strokovnjaki in laiki / ekspr.: sami laiki sodijo o glasbi; popoln laik
2. knjiž. ljubitelj: slikar laik
3. rel. vernik, ki ni duhovnik ali redovnik: duhovščina in laiki
// navadno v zvezi z brat član samostanskega reda, ki ni duhovnik: vrt obdelujejo bratje laiki
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
laikát -a m (ȃ)
rel. laiki: pravice in dolžnosti laikata
SSKJ²
láiški -a -o prid. (á)
nanašajoč se na laike: duhovski in laiški stan / laiški apostolat / laiški pomočniki duhovnikov / to ni strokovno, ampak laiško pojmovanje stvari laično
SSKJ²
laizácija -e ž (á)
odvzem verskega, cerkvenega značaja: laizacija šole v Franciji
SSKJ²
laizírati -am dov. in nedov. (ȋ)
1. odvzeti verski, cerkveni značaj: laizirati šolstvo
2. rel. postaviti koga iz duhovniškega ali redovniškega stanu v laiški stan: laizirati duhovnika; redovnica se je laizirala
SSKJ²
láj -a m (ȃ)
knjiž. lajanje, lajež: zaslišati laj; pasji laj
SSKJ²
lajáč -a m (á)
ekspr. pes, ki (zelo) laja: zapodi tega lajača
SSKJ²
lájanje -a s (ȃ)
glagolnik od lajati: od daleč se sliši lajanje psov; besno, glasno, veselo lajanje / lajanje srnjaka / ne bom poslušal njegovega lajanja / lajanje minometov, strojnic
SSKJ²
lájati -am nedov. (ȃ)
1. oglašati se s kratkimi, odsekanimi glasovi: pes laja; divje, rezko lajati / lisjak, srnjak laja; v daljavi so lajali šakali
// s predlogom z lajanjem izražati nejevoljo nad prisotnostjo koga: čuvaj laja na vsakega tujca / pes laja v luno
● preg. pes, ki laja, ne grize človek, ki veliko govori ali grozi, ne naredi hudega
2. slabš. govoriti z ostrim, zadirčnim glasom: ne zna povedati mirno, samo laja; poberi se iz hiše, je lajal; knjiž. vodja taborišča je lajal svoje ukaze
// s predlogom surovo, zadirčno govoriti s kom: lajati drug na drugega, v drugega; neprestano laja na nas
// nizko govoriti, pripovedovati: pusti ga, naj laja, kar hoče; Edino hlapci cvilijo ponižno kakor psi in lajajo, da nas je malo (Kajuh)
3. ekspr. dajati lajanju podobne glasove: minometi, strojnice lajajo
4. preh., nar. zmerjati: Ne lajaj me, če nisem kriv (I. Pregelj)
5. pesn., s prislovnim določilom biti, obstajati v zelo neprijetni, grozljivi obliki: zunaj laja decembrski mraz; tišina je lajala nad prepadi
    lajáje :
    lajaje kazati zobe
    lajajóč -a -e:
    pes je lajajoč planil proti prišlecu; lajajoči psi; lajajoči kašelj zelo glasen in suh
SSKJ²
lájav -a -o prid. (ā)
ki (rad) laja: lajavi psi / slabš. ima lajav glas oster, zadirčen
SSKJ²
lájavec -vca m (ā)
1. ekspr. pes, ki (zelo) laja: s palico se je branil najbolj nadležnih lajavcev
2. slabš. kdor silovito napada z besedami: pustite me pri miru, lajavci
SSKJ²
lajávt tudi lájavt -a m (ȃ; ȃ)
slabš. pes, ki (zelo) laja: pomirite že tega lajavta, da bom lahko vstopil; pren. to ni govornik, ampak lajavt
SSKJ²
lájbič -a m (ȃ)
nižje pog. telovnik: žametast lajbič; gumbi na lajbiču
SSKJ²
lájdra -e ž (ȃ)
pog., slabš. vlačuga, prostitutka: k tisti lajdri hodi; z lajdrami se vlači; druščina lajder in zvodnikov / kot psovka lajdra nesramna
SSKJ²
lájdrast -a -o prid. (ȃ)
pog., slabš. ki se vlačuga, vlači: lajdrasta ženska / tista lajdra lajdrasta
SSKJ²
lájdrati -am nedov. (ȃ)
pog., slabš. potepati se, pohajkovati: doma bodi, kaj bi lajdrala okoli
    lájdrati se 
    vlačugati se, vlačiti se: jaz delam, ti se pa lajdraš z babami; kaj vem, s kom se zdaj lajdra
SSKJ²
lájež -a m (ȃ)
glagolnik od lajati: od daleč se sliši lajež; glasen lajež; lajež lisice, psov / lajež strojnic
SSKJ²
lájf in life -a [lájf] m (ȃ) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu
življenje: pregarati, prespati cel svoj lajf; uspeti v lajfu
SSKJ²
lájhati se -am se nedov. (ā)
pog., slabš. vlačugati se, vlačiti se: lajhati se z ničvrednimi ženskami
// potepati se, pohajkovati: namesto da bi se učili, se pa ves dan lajhajo
SSKJ²
lájka -e ž (ȃ)
delovni severni pes z gosto in trdo dlako ter s košatim, zavitim repom: vpreči lajke v sani
SSKJ²
lajkra gl. lycra
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
lajmski gl. lymski
SSKJ²
lájna -e ž (ȃ)
1. glasbilo v obliki zabojčka z ročico, s katero se poganja mehanizem za proizvajanje melodije: igrati na lajno; beračeva lajna; hreščeča lajna; iz krčme so se slišali glasovi lajne; potujoči godec z lajno / vrteti lajno
2. slabš. kar naprej ponavljajoče se govorjenje o isti stvari: kdo bo poslušal vedno isto lajno / spet goni svojo staro lajno, da se mu godi krivica
● slabš. njeno branje, deklamiranje je lajna enolično, brez poudarkov
SSKJ²
lájnanje -a s (ȃ)
glagolnik od lajnati, igrati: otožno lajnanje / iz razreda se je slišalo glasno lajnanje
SSKJ²
lájnar -ja m (ȃ)
1. kdor igra na lajno: lajnar lajna; lajnarji in poulični pevci
2. slabš. kdor kar naprej govori o isti stvari: dovolj imam tega lajnarja / žurnalistični lajnarji
SSKJ²
lájnarski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na lajnarje: lajnarska tradicija je zamrla / lajnarska pesem
SSKJ²
lájnast -a -o prid. (ȃ)
slabš. ponavljajoč se, enoličen, monoton: lajnast napev
SSKJ²
lájnati1 -am nedov. (ȃ)
1. igrati na lajno: lajnar lajna; lajnati staro melodijo; otožno lajnati
● slabš. organist vse leto lajna iste melodije igra
2. slabš. kar naprej govoriti, ponavljati: spet lajna iste tožbe; če so ga hoteli razjeziti, so mu lajnali to zbadljivko / začela je lajnati pesem o prehudem delu
3. slabš. enolično, brez poudarkov pripovedovati naučeno besedilo: saj ni recitiral, ampak lajnal; lajnati pesmico
SSKJ²
lajnáti2 -ám nedov. (á ȃ)
nar., ekspr. potepati se, hoditi: Kod pa lajnaš ponoči? (F. Bevk)
SSKJ²
lájno -a s (ā)
knjiž. blato, govno, iztrebki: kravje lajno
SSKJ²
lajšálen -lna -o prid. (ȃ)
s katerim se lajša: lajšalna zdravila
SSKJ²
lájšanje -a s (ȃ)
glagolnik od lajšati: lajšanje težav
SSKJ²
lájšati -am nedov. (ȃ)
delati kaj manj neprijetno, manj hudo: lajšati bolniku bolečine; lajšati bremena zaposleni ženi; lajšati trpljenje / star. upanje mu lajša in slajša življenje
● lajšati si srce z govorjenjem, z jokom s pogovarjanjem, z jokanjem si manjšati duševno bolečino
// delati kaj manj naporno, težavno; olajševati: dolg rep lajša opicam gibanje po drevju; lajšati si delo z dobrim orodjem
SSKJ²
lájta -e ž (ȃ)
1. nar. velik podolgovat sod, zlasti za prevažanje: nalivati gnojnico v lajto
2. nar. vzhodno velik, pokončen sod, zlasti za žito: polna lajta pšenice
SSKJ²
lajtmotiv gl. leitmotiv
SSKJ²
lájtnant -a m (á)
v nekaterih državah poročnik ali podporočnik: pred skupino vojakov jaha mlad lajtnant; v spopadu s partizani je padel nemški lajtnant in več vojakov
SSKJ²
lák -a m (ȃ)
1. raztopina, ki tvori, tanko nanesena na površino, zaščitno ali polepševalno prevleko: nanašati lak; obrizgati, premazati z lakom; tovarna lakov; topilo za lak; trgovina z laki / avtomobilski laki; brezbarvni, motni, sijajni lak; sintetični lak / notranji lak za lakiranje predmetov, ki so v stavbi; zunanji lak za lakiranje predmetov, ki so na prostem; lak za čolne zelo kakovosten zunanji lak, odporen proti vodi; lak za lase, nohte; lak za pohištvo
// tanka prevleka iz tega: lak se lušči, se sveti; pren., ekspr. to ni prava kultura, to je le civilizacijski lak
● pog., ekspr. avto je ves v laku in kromu zelo se sveti
♦ kem. asfaltni ali bitumenski lak raztopina bitumna v organskem topilu za zaščitne premaze kovin; nitrocelulozni lak raztopina nitrata celuloze v organskem topilu; oljni lak; teh. film laka
2. usnje, strojeno in obdelano tako, da se zelo sveti: lak za čevlje; torbica iz črnega, rdečega laka / goveji, telečji lak
SSKJ²
lakáj -a m (ȃ)
1. uniformiran služabnik za osebno strežbo: pozvoniti lakaju / pri večerji je stregel livriran lakaj
2. knjiž., slabš. kdor je pretirano vdan nadrejenim: ne maram ga, ker je lakaj / biti lakaj stranke
SSKJ²
lakájski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na lakaje: lakajska obleka / lakajska služba / lakajska miselnost / on je lakajska duša
SSKJ²
lakájstvo -a s (ȃ)
1. lakajska služba: služiti si kruh z lakajstvom
2. knjiž., slabš. pretirana vdanost nadrejenim: biti prežet z lakajstvom / vse njegovo pisanje je bilo lakajstvo absolutizmu
SSKJ²
lákast -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na lak: lakasta emulzija / lakasta površina predmeta / lakasto usnje / lakasti čevlji; lakast pas
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
láket1 -kta m (ȃ)
1. del roke med zapestjem in komolcem: dotaknil se je njenega lakta; z laktom si obrisati znojno čelo; kratki in debeli lakti
// zastar. del roke ob sklepu med podlaktom in nadlaktom; komolec: zavihati si rokave čez lakte
2. nekdaj dolžinska mera za platno, približno 275 cm: dva lakta platna
// dolžinska mera za tkanine, približno 77 cm; vatel
SSKJ²
láket2 -ktí ž (ȃ)
del roke med zapestjem in komolcem: položila je roko na njegovo laket; z laktjo si zakriti oči; zagorele lakti
SSKJ²
láketbráda in láket bráda -e ž (ȃ-á)
star. zelo dolga brada: pravljica o možu z laketbrado / Pedenj-človek; laket-brada z okna mu po steni pada (O. Župančič)
SSKJ²
lakíranje -a s (ȋ)
glagolnik od lakirati: avtomatično, ročno lakiranje; lakiranje podov, usnja; kabine za lakiranje / lakiranje stvarnosti
SSKJ²
lakírati -am nedov. in dov. (ȋ)
prekrivati z lakom: lakirati avtomobil, parket; lakirati s čopičem, s pištolo; lakirati si nohte / lakirati si lase; pren., ekspr. pisatelj življenje preveč lakira
    lakíran -a -o:
    lakiran pod; lakirano pohištvo; rdeče lakirani nohti; pozor, sveže lakirano
SSKJ²
lakíren -rna -o prid. (ȋ)
ki je za lakiranje: lakirne barve / lakirna kabina
♦ teh. lakirna pištola
SSKJ²
lakírnica -e ž (ȋ)
obrat za lakiranje: dograditi lakirnico; avtomatična lakirnica / servisna lakirnica
SSKJ²
lákmus -a m (ȃ)
kem. organsko barvilo za določanje kislosti in bazičnosti: lakmus pomodri, pordeči
SSKJ²
lákmusov -a -o prid. (ȃ)
kem., v zvezah: lakmusov papir z lakmusovo tinkturo prepojen papir; lakmusova tinktura vodna raztopina lakmusa
SSKJ²
lakolít -a m (ȋ)
petr. manjša, hlebasto oblikovana gmota globočnine:
SSKJ²
lákom -a -o tudi -- prid. (á)
star. lakomen: nikoli ni imel zadosti, tako je bil lakom / tujec lakom; sam.: lakom se ni bal nevarnosti, če je le slutil dober zaslužek
SSKJ²
lákomen -mna -o prid. (á)
ki čuti, ima strastno željo prisvajati si dobrine: lakomen človek; poznali so jo, da je lakomna / lakomen zemlje; časti nisem lakomen; lakomen po denarju
// navadno v povedni rabi, v zvezi z na ki čuti, ima strastno željo po kaki jedi: biti lakomen na meso; polhi so lakomni na hruške
// ki izraža lakomnost: lakomen pogled; lakomni prsti so segli po cekinu
    lákomno prisl.:
    lakomno jesti; oči se mu lakomno svetijo
SSKJ²
lákomiti se -im se nedov. (á)
knjiž. biti lakomen česa: lakomiti se tuje zemlje
SSKJ²
lákomnež -a m (á)
ekspr. lakomen človek: bil je oderuh in lakomnež
SSKJ²
lákomnica -e ž (á)
1. ekspr. lakomna ženska: oderuška lakomnica
2. nar. lijak (za vlivanje vina v sod):
SSKJ²
lákomnik -a m (á)
ekspr. lakomen človek: bil je lakomnik in skopuh; brezsrčen lakomnik / kot psovka ali še nimaš dovolj, lakomnik
SSKJ²
lákomnost -i ž (á)
lastnost, značilnost lakomnega človeka: njegova lakomnost presega vse meje / polastila se ga je lakomnost po zemlji / ekspr. v divji lakomnosti so planili na jed / lakomnost psa
SSKJ²
lakóničen -čna -o prid.(ọ́)
kratek in situaciji ustrezen, jedrnat: lakoničen odgovor; lakonično sporočilo; povelje je bilo lakonično: napad
    lakónično prisl.:
    prodajalka je lakonično zavrnila mojo pritožbo / ni prav, je rekel lakonično
SSKJ²
lakóničnost -i ž (ọ́)
lastnost, značilnost lakoničnega, jedrnatost: lakoničnost odgovora / lakoničnost v poročilih / knjiž. kljub lakoničnosti je filmska zgodba zaokrožena in nedvoumna
SSKJ²
lakonízem -zma m (ī)
lit. kratko in situaciji ustrezno izražanje: za tega govornika je značilen lakonizem
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
lakónski -a -o prid. (ọ̑)
lakoničen: lakonski odgovor
SSKJ²
lákot -i ž (á)
star. lakota: huda lakot / umreti za lakotjo / lakot po izobrazbi / ta lakot bi še mater prodal / Mi te redimo, lakot, pa bi nas po strani gledal in še zgago delal? (I. Cankar)
SSKJ²
lákota -e ž (á)
1. občutek potrebe po jedi: lakota ga muči, tare; čutiti lakoto; huda lakota; ekspr. volčja lakota zelo velika / trpeti lakoto in žejo / občutek lakote
● ekspr. začela ga je gruditi lakota postal je lačen; ekspr. lakota je najboljši kuhar lačnemu človeku se zdi vsaka jed okusna
2. pomanjkanje hrane: v deželi je bila lakota; umreti od lakote, zastar. lakote; ekspr. prebivalstvo je cepalo od lakote; pred očmi se mi megli zaradi lakote; velika lakota; smrt od lakote; boj proti lakoti
3. ekspr., s prilastkom velika želja po čem: lakota slave; lakota po naravi, po zemlji / spolna lakota poželjivost
4. slabš. lakomen človek: njegov upnik je bil brezsrčna lakota / kot psovka ali bi rad vse sam pograbil, lakota lačna
5. slabš. kdor živi v slabih gmotnih razmerah: to so same bajtarske lakote / kot psovka tebi nimam kaj vzeti, ti lakota
6. bot. rastlina z vretenasto razvrščenimi listi in štiridelnim belim, rdečim ali rumenim cvetnim vencem, Galium: gozdna, navadna lakota
SSKJ²
lákoten -tna -o prid. (á)
1. ekspr. ki čuti, ima strastno željo prisvajati si dobrine; lakomen: lakoten gospodar / biti lakoten na zemljo
// ki čuti, ima strastno željo po jedi: lakotna čreda volkov; pren. tista zemlja je lakotna, brez gnoja ne bo rodila
2. ekspr. poželjiv: lakotna ženska
● star. čakala jih je lakotna smrt smrt od lakote; star. lakotna leta v 19. stoletju leta, ko je bila lakota
    lákotno prisl.:
    lakotno jo gleda; lakotno jesti požrešno
SSKJ²
lákotiti -im tudi lakotíti -ím nedov. (á ā; ī í)
knjiž. stradati koga: lakotiti internirance
SSKJ²
lákotnež -a m (á)
ekspr. lakomen človek: bil je oderuh in lakotnež / največji lakotneži so prvi pojedli / mladiči so bili nenasitni lakotneži
SSKJ²
lákotnica -e ž (á)
nav. mn. vbočeno mesto na trebuhu med zadnjim rebrom in kolkom: konji so se upehani ustavili in lakotnice so jim plale; brcniti psa v lakotnico; krava ima udrte lakotnice
● star. smejal se je, da se je kar za lakotnice prijemal zelo se je smejal
SSKJ²
lákotnik -a m (á)
1. ekspr. lakomen človek: vsi vedo, da je oderuh in lakotnik / kot psovka: zemlje si lačen, lakotnik; ali bi rad vse sam pograbil, ti lakotnik
2. ekspr. sestradan človek: s slastjo lakotnika je pojedel kruh / ti lakotniki so vse pojedli
3. nar., navadno v zvezi zajčji lakotnik grmičasta rastlina z rumenimi metuljastimi cveti; navadna metla: na poseki se razrašča zajčji lakotnik
● ekspr. živina je čutila, da se okoli staje potika lakotnik volk
♦ čeb. roj lakotnik čebelja družina, ki se zlasti zaradi pomanjkanja hrane izseli iz panja
SSKJ²
lákotnost -i ž (á)
ekspr. lakomnost: končno so spoznali njegovo lakotnost / lakotnost po zemlji / jedel je z lakotnostjo sestradanega
SSKJ²
lákov -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na lak: lakov blesk / lakovo vezivo
SSKJ²
láks -a m (ȃ)
rib. žarg. (ribiška) vrvica iz umetne snovi: krap mu je utrgal laks
SSKJ²
laksatív -a m (ȋ)
farm. zdravilo, ki pospešuje iztrebljanje; odvajalno sredstvo
SSKJ²
laksatíven -vna -o prid. (ȋ)
farm. ki pospešuje iztrebljanje; odvajalen: laksativno sredstvo
SSKJ²
láksen -sna -o prid. (ȃ)
knjiž. ki ni natančen, strog, zlasti glede disciplinskih, moralnih načel; popustljiv, ohlapen, širokosrčen: znano je, da je v teh stvareh zelo laksen / laksna morala
    láksno prisl.:
    laksno obravnavati problem
SSKJ²
láksnost -i ž (ȃ)
knjiž. pomanjkanje natančnosti, strogosti, zlasti glede disciplinskih, moralnih načel; popustljivost, ohlapnost, širokosrčnost: to je skoraj neodpustljiva laksnost / stilistične laksnosti
SSKJ²
laktácija -e ž (á)
biol. izločanje mleka iz mlečnih žlez: laktacija traja nekaj mesecev; konec laktacije
SSKJ²
laktacíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na laktacijo: laktacijski hormon / laktacijska doba
♦ psiht. laktacijska psihoza psihoza pri ženski v laktacijski dobi
SSKJ²
lákten -tna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na laket: laktne kosti / laktni sklep komolčni
♦ anat. laktna kljukica kaveljčast izrastek podlahtnice v komolcu, ki preprečuje njeno pregibanje nazaj
SSKJ²
lakto... ali lákto... prvi del zloženk (ȃ)
agr. nanašajoč se na mleko: laktodenzimeter
SSKJ²
láktovegetarijánec -nca m (ȃ-ȃ)
vegetarijanec, ki poleg rastlinske hrane uživa tudi mleko in mlečne izdelke: najprej je bil vegetarijanec, kasneje pa je postal laktovegetarijanec
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
laktóza -e ž (ọ̑)
kem. disaharid, ki je v mleku, mlečni sladkor: odstotek laktoze v mleku
SSKJ²
láma1 -e m (á)
zlasti v Tibetu menih: molitve lam
SSKJ²
láma2 -e ž (á)
1. južnoameriška tovorna žival z zelo gosto volnato dlako: težko obložena lama; volna lame
2. tekst. mehka in lahka volnena tkanina, tkana v platneni ali keprovi vezavi: lama za ženske plašče
SSKJ²
lamaíst -a m (ȋ)
pripadnik lamaizma: poglavar tibetanskih lamaistov
SSKJ²
lamaístičen -čna -o prid. (í)
nanašajoč se na lamaiste ali lamaizem: lamaistični budizem; lamaistični duhovnik, menih, poglavar; lamaistični samostan, tempelj
SSKJ²
lamaízem -zma m (ī)
iz budizma in delno iz starejših avtohtonih prvin izvirajoča vera, razširjena zlasti v Tibetu: vpliv lamaizma
SSKJ²
lamantín -a m (ȋ)
zool. v morju in rekah živeči rastlinojedi sesalec z okroglim lopatastim repom, Trichechus:
SSKJ²
lamarkízem -zma m (ī)
biol. teorija, po kateri zgodovinski razvoj organizmov temelji predvsem na dedovanju fenotipičnih lastnosti:
SSKJ²
lámati -am in -ljem nedov. (ȃ)
nar. lomiti: lamati trske / nar. belokranjsko lamati koruzo trgati
SSKJ²
lambáda -e ž (ȃ)
hiter ples v štiričetrtinskem taktu, pri katerem se plesalca dotikata z rameni in trebušnim delom, po izvoru iz Brazilije: prijavila sta se na tekmovanje v plesanju lambade; salsa in lambada / zvoki lambade
SSKJ²
lámbda -e tudi -- ž (ȃ)
enajsta črka grške abecede: zaznamovati z lambdo [λ]
SSKJ²
lamberíja -e ž (ȋ)
teh. lesena obloga na steni:
SSKJ²
lambréta -e ž (ẹ̑)
lažje motorno kolo z majhnimi kolesi italijanske tovarne Innocenti: voziti se z lambreto
SSKJ²
lamé -êja in lamé -ja [lamé -êja] m (ẹ̑ ȇ)
tekst. tkanina ali pletenina z vtkanimi zlatimi ali srebrnimi nitmi: lame za večerne obleke; pas iz bleščečega lameja
// zlata ali srebrna sploščena nit: pleten večerni komplet, pretkan z lamejem
SSKJ²
laméla -e ž (ẹ̑)
tanka, navadno podolgovata ploščica: tovarna izdeluje kovinske trakove, lamele, debelo pločevino; lamela ploščate baterije; lamele žaluzij
♦ anat. lamela tanka plast kostnega tkiva okrog kostnega kanalčka, platica; bot. središčna lamela prvotni, zunanji del celične membrane; elektr. (komutatorska) lamela; les. lamela parketna deščica, debela 6 do 10 mm; tekst. lamela tanka, podolgovata ploščica iz pločevine, nataknjena na osnovni niti, da ustavi tkalski stroj, če se nit pretrga
SSKJ²
lamélast -a -o prid. (ẹ̑)
sestavljen iz lamel: lamelaste žaluzije
♦ strojn. lamelasta sklopka lamelna sklopka
SSKJ²
lamélen -lna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na lamelo: lamelna debelina / lamelni parket
♦ strojn. lamelna sklopka torna sklopka z več kolobarjastimi ploščami; lamelna veriga veriga, pri kateri sestavljajo člene lamele in sorniki
SSKJ²
lamelírati -am nedov. in dov. (ȋ)
teh. iz lamel sestavljati nov proizvod: lamelirati les, pločevino
    lamelíran -a -o:
    elektr. lamelirano magnetno jedro magnetno jedro, sestavljeno iz med seboj izoliranih kosov tanke pločevine; les. lamelirani parket; lamelirani tram
SSKJ²
lamentácija -e ž (á)
nav. mn., ekspr. tožba, tarnanje: ne maram njegovih lamentacij; lamentacije nad težavami
♦ rel. peti lamentacije žalostinke preroka Jeremija
SSKJ²
lamentírati -am nedov. (ȋ)
ekspr. tožiti, tarnati: kaj že spet lamentiraš, saj ti ni nič hudega
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
laméta -e ž (ẹ̑)
bleščeča vrvica, bleščeč trak, zlasti za okrasitev novoletne jelke: srebrne, zlate lamete
SSKJ²
lamináren -rna -o prid. (ȃ)
fiz., navadno v zvezi s tok, gibanje pri katerem se posamezne plasti tekočine ali plina gibljejo druga ob drugi, ne da bi se med seboj mešale: laminarni in turbulentni tok
SSKJ²
laminárija -e ž (á)
nav. mn., bot. zelo dolge rjave alge, Laminariaceae:
SSKJ²
laminát -a m (ȃ)
teh. plošča, narejena iz več slojev zlasti umetne snovi: lesni, plastični laminati; izdelava laminatov
// talna obloga iz takih plošč: počistiti laminat
SSKJ²
lámji -a -e prid. (ȃ)
nanašajoč se na lama2: lamja koža / odeja iz lamje volne
SSKJ²
lámpa -e ž (ȃ)
nižje pog. svetilka, zlasti preprostejša: natakniti cilinder na lampo / prižigati lampo; svetiti si z lampo
SSKJ²
lampárna -e ž (ȃ)
mont. žarg. prostor za shranjevanje jamskih svetilk:
SSKJ²
lámpas -a m (ȃ)
širok rdeč ali moder trak vzdolž zunanjega šiva na hlačah nekaterih svečanih uniform: generalske hlače z rdečimi lampasi
♦ tekst. damast s stopničastimi obrisi vzorcev
SSKJ²
lámpica -e ž (ȃ)
manjšalnica od lampa: luč v lampici je ugasnila / lampica brli
♦ vrtn. viseča posoda za okrasne rastline
SSKJ²
lampijón -a m (ọ̑)
viseča svetilka z ohišjem iz prosojnega papirja: prižgati lampijon; z zastavicami in lampijoni okrašen prostor; pisani lampijoni
SSKJ²
lampijónček -čka m (ọ̑)
manjšalnica od lampijon: veselični prostor so razsvetljevali lampijončki; obesiti lampijončke; rdeč lampijonček
♦ vrtn. trajnica s plodovi v napihnjenih rdečkastih ovojih, Physalis alkekengi
SSKJ²
lán -ú in -a m (ȃ)
kulturna rastlina z modrimi cveti, ki se goji zaradi vlaken in zaradi semena, ali njeno seme: lan že cvete; sejati lan; puliti lan; delati olje iz lanu; snop lanu; vlakna iz lanu; modre oči kakor lan kakor cveti lanu / sušiti, treti lan / ozimni lan
// predivo iz te rastline: presti lan; ima lase kot lan zelo svetle
// pog. lanena tkanina, platno: lan se dobro nosi, pere; beliti lan
♦ agr. goditi lan obdelovati ga, da se mu ličje rado loči od stebla; bot. julijski lan gorska rastlina z modrimi cveti v socvetjih, Linum julicum; lepki lan rastlina s suličastimi listi, lepljivim steblom in rožnatimi cveti v socvetjih, Linum viscosum; tekst. novozelandski lan kulturna rastlina, katere listna vlakna se uporabljajo za vrvarske izdelke
SSKJ²
lánarstvo -a s (ȃ)
gospodarska dejavnost, ki se ukvarja s pridelovanjem lanu: upad lanarstva
SSKJ²
lancéta -e ž (ẹ̑)
med. majhen dvorezen kirurški nož: cepiti z lanceto; vrez z lanceto
SSKJ²
lancia -e [lánča] ž (ȃ)
osebni avtomobil italijanske tovarne Lancia: pripeljal se je z lancio
SSKJ²
lándavec -vca m (ȃ)
landaver: landavec se je ustavil pred gostiščem
SSKJ²
lándaver -ja m (ȃ)
nekdaj štirisedežna kočija z dvodelno streho, ki se da zložiti naprej in nazaj: pripeljati se z landaverjem / poštni landaver
SSKJ²
landrover -ja [lêndrôver in lándrôver] m (ȇ-ȏ; ȃ-ȏ)
terenski avtomobil angleške tovarne Rover: potovati po Afriki z landroverjem
SSKJ²
lándsknéht -a m (ȃ-ẹ̑)
zgod. najemniški vojak pešec v nemških deželah od 15. do 17. stoletja: napad landsknehtov
SSKJ²
lánec -nca m (ā)
zastar. veriga: prikleniti z lancem / narod je ječal v lancih / gorski lanci
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
lanén -a -o prid.(ẹ̑)
nanašajoč se na lan: lanene bilke so že pognale; lanene glavice; lanena slama; laneno seme / lanena preja, tkanina; laneno platno, predivo, vlakno / laneni firnež; laneno olje olje iz lanenih semen za izdelavo firneža, oljnatih barv, lakov / imeti lanene lase zelo svetle
    lanéno prisl.:
    laneno plavi lasje
SSKJ²
langobárdski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na Langobarde: langobardska kultura
♦ zgod. langobardski limes nekdaj limes na vzhodnem obrobju Furlanije
SSKJ²
langúr -ja m (ū)
zool. vitka južnoazijska opica s kratkimi palci na rokah, ki se hrani z listjem, Presbytis:
SSKJ²
láni prisl. (á)
v letu, ki je bilo pred sedanjim: izvoz je letos večji kot lani / zidati je začel lani avgusta; zakon velja že od oktobra lani / to žito je še od lani lansko
SSKJ²
laníka -e ž (í)
bot. rastlina polzajedavka na koreninah z belimi, na zunanji strani zelenimi cveti v socvetjih, Thesium: bavarska lanika
SSKJ²
laníšče -a s (í)
1. njiva, na kateri je rasel lan: preorati lanišče; sejati repo po lanišču
2. nar. dolenjsko lanena slama: prodati lanišče
SSKJ²
laníščnica in laníšnica -e ž (ȋ)
nar. vzhodno preprosta stavba za sušenje lanu:
SSKJ²
lanolín -a m (ȋ)
kem. voskasta snov za izdelavo mazil, mil, dobljena pri pranju ovčje volne: ta krema vsebuje petnajst odstotkov lanolina; v prid. rabi: lanolin milo
SSKJ²
lanolínski -a -o (ȋ)
pridevnik od lanolin: lanolinska krema
SSKJ²
lánov -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na lan: modri lanovi cveti / lanova njiva
SSKJ²
lánovec -vca m (ȃ)
agr. lan, katerega zrele glavice se ne razpočijo:
SSKJ²
lánovka -e ž (ȃ)
nar., nekdaj dninarica, ki dobi za delno plačilo lan ali pa lanišče v najem: Mater njegovo pa udinjam za lanovko (F. Finžgar)
SSKJ²
lansêr -ja m (ȇ)
uslužbenec, ki ureja zaporedje delovnih operacij v serijski proizvodnji: razpisati delovno mesto lanserja
SSKJ²
lansíranje -a s (ȋ)
glagolnik od lansirati: lansiranje raket, satelita; naprava za lansiranje / lansiranje lažnih vesti
SSKJ²
lansírati -am dov. in nedov. (ȋ)
1. potisniti in usmeriti s startne naprave proti cilju; izstreliti: lansirati raketo, torpedo / lansirati vesoljsko ladjo, umetni satelit
2. publ. dati na tržišče nov proizvodni in trgovski predmet, navadno z veliko reklamo: lansirati nove modele čevljev; lansirati dirkalno vozilo; lansirati v serijah; pren. lansirati lažne vesti
3. publ. omogočiti komu hitro napredovanje, uspeh: lansirati igralca / ta film jo je lansiral med filmske zvezde
    lansíran -a -o:
    lansirana raketa
SSKJ²
lansíren -rna -o prid. (ȋ)
s katerim se lansira, izstreli: lansirna cev
SSKJ²
lánski -a -o prid. (á)
nanašajoč se na leto, ki je bilo pred sedanjim: lanski december; lanska pomlad je bila hladna; lansko leto lansko leto je bilo zanj srečno; prva polovica lanskega leta; delo društva v lanskem letu / lanski prvak v orodni telovadbi; posledice lanskih poplav; lanska proizvodnja; zame se briga, zanima kakor za lanski sneg nič / lanski letnik revije; to je še lansko vino / zgodilo se je lansko jesen, knjiž. lanske jeseni; umrl je lansko leto, lanskega leta lani
SSKJ²
lanskoléten -tna -o prid. (ẹ̑)
publ. lanski: lanskoletna proizvodnja; delo je nastalo med njegovim lanskoletnim bivanjem v Parizu / lanskoletna razstava
SSKJ²
lanščák tudi lánščak -a m (á; ā)
lov. srnjak ali jelen v drugem letu starosti:
SSKJ²
lantán -a m (ȃ)
kem. na zraku neobstojna kovina svetlo sive barve, element La:
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
lantána -e ž (ȃ)
vrtn. grmičasta lončna rastlina z rumenimi, rdečimi ali oranžnimi cveti v glavicah, Lantana camara: presaditi fuksije in lantane
SSKJ²
lanténa -e ž (ẹ̑)
grad. močnejši lesen drog za pokončno oporo pri zidarskih odrih; jambornik, odrnik: zidarji so postavljali lantene
SSKJ²
lantérna tudi lantêrna -e ž (ẹ̑; ȇ)
laterna1: na zadnjem delu voza se je zibala lanterna / star. lanterne na ulici svetilke
SSKJ²
lanúgo -a m (ȗ)
biol. puhasta dlaka človeškega plodu, ki odpade pred rojstvom ali kmalu po njem:
SSKJ²
lápa -e ž (á)
nav. mn. (viseča) živalska ustnica: pasje, volčje lape
SSKJ²
lapálija -e ž (á)
zastar. malenkost, nepomembnost: to je lapalija; ne vznemirjaj se zaradi takih lapalij
SSKJ²
laparoskopíja -e ž (ȋ) med.
poseg, pri katerem se skozi droben rez v trebušnem predelu vstavi instrument, ki omogoči pregledovanje, operacijo trebušnih organov, zlasti v ginekologiji: opraviti diagnostično laparoskopijo; odstraniti miom z laparoskopijo; kolonoskopija in laparoskopija
SSKJ²
lápast -a -o prid. (á)
nar. zgovoren, jezičen2: Ondan sem prosil prav to lapasto Kato, naj bi nama prišla pomagat (I. Koprivec)
SSKJ²
lápati -am nedov. (ȃ) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu
vsebinsko prazno, nespametno govoriti: že od začetka je lapal v prazno; lapati čisto cel čas
SSKJ²
lapidáren -rna -o prid. (ȃ)
ki zaradi kratkosti, preprostosti učinkuje zelo resno, prvinsko; zgoščen, jedrnat: lapidarni stavki; njegova poezija je lapidarna / lapidaren slog / lapidarna plastika
♦ arheol. lapidarni napis napis, vklesan v kamen
    lapidárno prisl.:
    lapidarno obnoviti diskusijo
SSKJ²
lapidárij -a m (á)
sistematično urejena zbirka muzejsko pomembnih kamnitih spomenikov: lapidarij je razporejen kar na vrtu; v obnovljeni stavbi bodo namestili lapidarij rimskih izkopanin
// prostor ali stavba, kjer so urejeni in shranjeni ti spomeniki: novi lapidarij bo dovolj velik za ves material
SSKJ²
lapidárnost -i ž (ȃ)
lastnost, značilnost lapidarnega; zgoščenost, jedrnatost: lapidarnost literarne sodbe; lapidarnost verzov / pesnik se v tem ciklu izpoveduje s svojo značilno lapidarnostjo
SSKJ²
lapíl -a m (ȋ)
geol. košček lave, kamnine do orehove velikosti, ki pride ob vulkanskem izbruhu na površje: lapili in bombe
SSKJ²
lápis -a m (ȃ)
med. kamenček iz srebrovega nitrata za izžiganje ran ali divjega mesa:
SSKJ²
lápis lázuli lápisa lázuli m (ȃ, ȃ)
temno moder poldrag kamen z medeno rumenimi lisami: ogrlica iz lapisa lazuli
♦ min. rudnina natrijev aluminijev silikat; lazurit
SSKJ²
lápor -ja m (á)
kamnina, sestavljena iz drobnih zrn gline in apnenca ali dolomita: kosi laporja / tamkajšnji lapor izkorišča cementarna
♦ petr. apneni lapor bogat z apnencem; glinasti lapor bogat z glino
SSKJ²
láporast -a -o prid. (á)
ki vsebuje lapor: laporasta zemlja
SSKJ²
láporen -rna -o prid. (á)
lapornat: laporna plošča / laporna prst
SSKJ²
lápornat -a -o prid. (á)
1. ki je iz laporja: lapornate plošče
2. bogat z laporjem: lapornata zemlja / lapornate njive
SSKJ²
lápsus -a m (ȃ)
govorna ali pisna napaka, ki ne nastane zaradi neznanja, ampak zaradi trenutne raztresenosti, spodrsljaj: ta pravopisna napaka je samo lapsus; govorniku se je primerilo nekaj nerodnih lapsusov
// evfem. napaka, pomota sploh: ta knjiga ima precej lapsusov / idejni lapsus
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
laptop tudi lêptop -a [lêptop] m (ȇ)
pog. prenosni računalnik, prenosnik: laptop je za študente že kar obvezna oprema; službeni laptop; laptop in mobilni telefon
SSKJ²
lapúh -a m (ū)
rastlina z velikimi srčastimi listi in rumenim cvetom: po nasipu se bohoti lapuh; sneg je komaj skopnel, a lapuh že cvete / čaj iz lapuha
SSKJ²
lapúhov -a -o prid. (ū)
nanašajoč se na lapuh: lapuhovi listi / lapuhov čaj
SSKJ²
lapúhovje -a s (ū)
več lapuhov, lapuhi: nasipe pokriva lapuhovje
SSKJ²
lár -a m (ȃ)
nav. mn., v rimski mitologiji bog zaščitnik hiše, posestva in njegovih prebivalcev: kapelica larov na križpotju; hišni oltar larov in penatov
SSKJ²
lárfa -e ž (ȃ) nižje pog.
1. predmet za pokritje obraza, glave, ki navadno nekaj predstavlja; maska: nadeti, sneti si larfo; papirnata larfa; kupiti larfo čarovnice / srečati larfo
2. slabš. vpadljivo oblečena ženska, zlasti lahkoživa: saj ni treba, da hodiš okrog kot kaka larfa / kot psovka tiho bodi, larfa
// vulg. ženska sploh: še vedno hodi s tisto larfo
SSKJ²
lárgo prisl. (ȃ)
glasb., označba za hitrost izvajanja široko: igrati largo
    lárgo -a m
    stavek ali skladba v tem tempu: začetni largo
SSKJ²
lárifári -- m (ȃ-ȃ) pog.
1. ekspr., navadno v povedni rabi nesmiselno, prazno govorjenje: kar praviš, je larifari / njegovo dokazovanje ima za prazen larifari
2. v medmetni rabi izraža močno zanikanje, zavrnitev: da to ni dovoljeno? Larifari; pravi, da ga je napadel. Larifari, to naj govori drugim
SSKJ²
laringálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na larinks; grlen1: laringalna tvorba
♦ jezikosl. laringalni h h, ki se tvori z rahlo priporo glasilk, grlni h
SSKJ²
laringítis -a m (ȋ)
med. vnetje grla: zboleti za laringitisom; akutni, kronični laringitis
SSKJ²
laringofón -a m (ọ̑)
teh. mikrofon, ki se pritrdi ob grlo, da spreminja njegove tresljaje pri govorjenju v ustrezne električne napetosti, grlni mikrofon:
SSKJ²
laringologíja -e ž (ȋ)
med. nauk o grlu in boleznih grla:
SSKJ²
lárinks -a m (ȃ)
anat. zgornji, razširjeni del sapnika, v katerem sta glasilki; grlo
SSKJ²
lárma -e ž (ȃ)
etn. zbiranje denarja med svati za nevesto, godca, kuharico: starešina povabi k larmi; narediti larmo za kuharico
// pesem ob tem zbiranju:
SSKJ²
larpurlartíst -a m (ȋ)
predstavnik larpurlartizma:
SSKJ²
larpurlartístičen -čna -o prid. (í)
nanašajoč se na larpurlartiste ali larpurlartizem: larpurlartistična literatura / tako gledanje je larpurlartistično
SSKJ²
larpurlartízem -zma m (ī)
nazor, da je funkcija umetnosti samo estetska, ne pa tudi družbena: larpurlartizem v 19. stoletju
// umetniško ustvarjanje, ki izhaja iz tega nazora: pisatelj se je odrekel larpurlartizmu, ki ga je dotlej gojil; zaiti v larpurlartizem; pren., ekspr. organizacijski larpurlartizem
SSKJ²
lárva -e ž (ȃ)
zool. ličinka: metamorfoza larve
SSKJ²
lás1 -ú in -a m, mn. lasjé, tož., v prislovni predložni zvezi tudi láse (ȃ)
1. nitast izrastek na človeški glavi: las izpade, osivi, raste; izpuliti si siv las; potisniti si lase s čela; pramen, šop las; tanek kot las; žal mi je, kolikor imam las na glavi zelo / umetni in naravni lasje / odstraniti lase z obleke; pomesti lase
// mn. celota teh izrastkov: lasje mu hitro rastejo, se mu redčijo, sivijo; barvati, česati, navijati, spletati, striči, sušiti, umivati si lase; dobro prečesati lase; beliti lase z dvokisom jim odvzemati naravni pigment; seči z roko v lase; vleči koga za lase; ima bujne, goste, kodraste, razmršene lase; ljudje s črnimi, rdečimi lasmi; ekspr. srebrni, zlati lasje; mastni, suhi lasje; mehki, trdi lasje; ekspr. svileni, ščetinasti lasje; dekle svetlih las, s svetlimi lasmi / dobiti sive lase osiveti; pog. izgubiti lase postati plešast; pustiti si rasti lase ne striči si jih / stopila je pred ogledalo in si popravila lase frizuro, pričesko; ima na kratko ostrižene lase; nosi nazaj počesane lase frizuro, pri kateri so lasje usmerjeni od čela proti tilniku; ima na stran počesane lase frizuro, pri kateri je večji del las usmerjen na eno stran glave / krtača, lak za lase; sušilnik za lase električni aparat, iz katerega piha topel zrak za sušenje las
// star. dlaka, kocina: izpuliti si las iz brade, brk
2. tekst. ščetkasta površina tkanin ali pletenin: dolg, gost las; las flanele, pliša, žameta; las preproge
3. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi na las izraža odsotnost omejitve glede enakosti: njune izpovedi se na las ujemajo; na las sta si podobna; ali je res tako? Na las tako
4. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi za las izraža
a) zelo majhno stopnjo: njegova naloga je za las boljša / niti za las ne bom popustil prav nič / za las je manjkalo, pa bi (bil) umrl
b) težavnost uresničitve: za las smo ušli nesreči / za las je šlo, je zastokal, ko je bil kamion mimo bili smo v zelo veliki nevarnosti, da bi se zadeli
● šalj. sinoči je toliko pil, da ga danes lasje bolijo se zelo slabo počuti, ima mačka; ekspr. lasje se mu ježijo od strahu zelo ga je strah; ekspr. lasje so mu stopili pokonci zelo se je ustrašil; lasje so mi vstajali, pog. so mi šli pokonci, ko sem to poslušal občutil sem grozo, odpor; zgražal sem se; ekspr. nihče mu ne bo skrivil lasu mu ne bo storil nič hudega; ekspr. kar lase si je pulila, ko je to izvedela zelo je bila žalostna, obupana; ekspr. zardeti do las po vsem obrazu, zelo; iti z roko skozi lase potegniti z razkrečenimi prsti roke po lasišču, laseh; šalj. pijača mu že gre, leze v lase opijanja se, postaja pijan; ekspr. skočiti si v lase spreti se; stepsti se; ekspr. ti dokazi so za lase privlečeni neprepričljivi, neprimerni; za lase privlečena primera neustrezna, nerodna; ekspr. nihče te ne bo za lase vlekel tja te spravljal proti tvoji volji, zelo silil; ekspr. njegovo življenje visi na lasu je zelo ogroženo; je zelo bolan; v laseh ekspr. otroci so si hitro v laseh se sprejo; se stepejo; ekspr. ali sta si s sosedom v laseh v sovražnem, neprijaznem odnosu; ekspr. ta plemena so si večno v laseh se bojujejo; sivi lasje ekspr. zaradi tega si ne delaj sivih las ne bodi v skrbeh, ne skrbi; ekspr. otroci mu delajo sive lase mu povzročajo velike skrbi; ekspr. takrat boš ti imel že sive lase boš star; ekspr. dolgi lasje – kratka pamet ženske niso posebno pametne, razsodne
♦ agr. lasje na koruznem storžu zelo podaljšani vratovi pestičev; bot. žabji las vodna rastlina s tankim stebelcem in drobnimi cveti brez cvetnega odevala, Callitriche
SSKJ²
lás2 -í ž (ȃ)
nar. zahodno las1: njene lasi so že sive
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
lasagna gl. lazanja
SSKJ²
lásarica -e ž (ȃ)
nekdaj ženska, ki nakupuje in prodaja lase: po vasi je hodila lasarica
SSKJ²
lásast -a -o prid. (ā)
1. po obliki podoben lasu: lasasta cevčica; tkivo prepredajo lasaste žilice / lasaste razpoke v lesu
2. tekst. ki ima ščetkasto površino: lasaste preproge, tkanine
♦ bot. lasasti kapičar; gastr. lasasti sladkor sladkorne niti, na rahlo navite na paličici v obliki kepe
SSKJ²
lasàt -áta -o prid. (ȁ ā)
ki ima (dolge, goste) lase: bradat in lasat fant / lasata glava
SSKJ²
lasáti -ám nedov. (á ȃ)
držati za lase in stresati: za ušesa ga vleče in lasa; fantalina sta se praskala in lasala / brez vzroka je lasal učence; pren., ekspr. veter lasa drevje
    lasáti se ekspr.
    1. tepsti se, pretepati se: šolarji se spet lasajo
    // pog. bojevati se: dobro so se lasali z nasprotniki
    2. prepirati se, biti v sporu: soseda se še vedno lasata; grem, kar sam se lasaj z njimi / nasprotnika se lasata po časopisih
SSKJ²
lascíven -vna -o prid. (ȋ)
ki izraža ali vzbuja na izživljanju temelječ odnos do spolnosti; nespodoben, opolzek: lascivni prizori v filmu; lascivni verzi; lascivno govorjenje
SSKJ²
lascívnost -i ž (ȋ)
lastnost, značilnost lascivnega; nespodobnost, opolzkost: nekaj prizorov so zaradi lascivnosti črtali iz filma; ciničnost in lascivnost
SSKJ²
lásec -sca m (ā)
nav. mn., star. lasek: pobožati otroka po lascih; kodrasti lasci; dekle z zlatimi lasci
● star. znojil se je, da je imel vsak lasec svojo kapljico zelo se je znojil; nar. marijini lasci venerini lasci
♦ bot. venerini lasci divje rastoča ali okrasna praprot s pernatimi listi, Adiantum capillus-veneris
SSKJ²
lásek -ska m (ā) nav. mn.
1. ljubk. manjšalnica od las: otrok ima samo nekaj laskov / božati po laskih; mehki otroški laski; njeni zlati laski
2. nitast okrasek za novoletno jelko, božično drevesce: razprostreti po jelki laske
3. mn., v zvezi marijini laski trava z dolgopecljatimi in od strani sploščenimi klaski, bot. migalica: na travniku smo nabirali marijine laske
● pog., ekspr. niti za lasek ne popusti prav nič
♦ agr. laski na koruznem storžu zelo podaljšani vratovi pestičev; bot. koreninski laski enocelični izrastki rastlinske povrhnjice na koreninah
SSKJ²
lásen -sna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na las:
a) lasno barvilo / lasni vložek na tanko tkanino pritrjeni tuji naravni ali umetni lasje, ki se vpnejo med naravne lase; lasni vrtinec mesto z vrtinčasto razvrščenimi lasmi na temenu
b) lasni nakit / lasna sponka; masirati lasišče z lasno vodo
c) lasne razpoke na kamnu zelo tanke
♦ anat. lasni koren ali lasna korenina del lasu, ki je v koži; lasni mešiček mešiček v povrhnjici, v katerem je lasni koren; lasna betvica ali lasno steblo del lasu, ki moli iz kože; lasna čebulica debeli del korena lasu; tekst. lasne niti niti, ki tvorijo las
SSKJ²
láser -ja m (á)
fiz. naprava, ki oddaja curek izredno vzporedne in izredno enobarvne svetlobe: uporabljati laser za merjenje razdalj; vrtati luknjice v diamant z laserjem / plinski laser
SSKJ²
láserski -a -o prid. (á)
nanašajoč se na laser: lasersko zrcalo / laserski curek
SSKJ²
lasíšče -a s (í)
del kože na glavi, na katerem rastejo lasje: masirati, umivati lasišče; čisto, mastno lasišče; srbenje lasišča
// lasje1: bujno lasišče / prodaja umetnih lasišč lasulj
SSKJ²
laskáč -a m (á)
nav. slabš. kdor se (rad) laska: preveč me hvalite, nisem vedela, da ste tak laskač; laskači so slavili mogočnikove uspehe; nisem laskač in lizun
SSKJ²
láskanje tudi laskánje -a s (á; ȃ)
glagolnik od laskati se: njegovo laskanje ji godi; poslušati laskanje oboževalcev
SSKJ²
láskati -am nedov. (á)
1. nav. 3. os., knjiž., z dajalnikom prijati, ugajati, dobro deti: priznanje mu je laskalo; laska ji, da jo cenijo / ekspr.: hvala laska njihovi domišljavosti; malovredni romani laskajo negativnim nagnjenjem bralcev
2. preh., knjiž. nežno, prijazno ravnati s kom: Pavla kot dečka ni laskal, zato pa je govoril z njim kot z odraslim (L. Andrejev – J. Vidmar)
    láskati se tudi láskati navadno z dajalnikom
    izražati komu (pretirano) hvalo, priznanje, navadno z namenom pridobiti si naklonjenost: laskati se dekletu, predstojniku; prej se mu je laskal, sedaj ga pa opravlja / mnogi so se ji laskali, da je lepa so ji laskali / politični govornik se je laskal množici / kot vljudnostna fraza pri navideznem ugovarjanju: »Vaši otroci so najbolje vzgojeni.« »Vi se mi laskate.«; pojdi, pojdi, ti se laskaš
    láskati si knjiž.
    biti zadovoljno prepričan o svoji uspešnosti glede česa: povabljeni so se manj zabavali, kakor si je laskala gostiteljica; laskam si, da me ljudje spoštujejo
    ●     knjiž. ne da bi si laskal, pravim, da sem ji všeč ne da bi se hvalil
SSKJ²
láskav -a -o prid.(á)
ki vsebuje, izraža hvalo, priznanje: kritik je napisal o delu zelo laskavo oceno; taka sodba zame ni laskava
// ki se (rad) laska: laskav človek / poslušati laskave besede oboževalcev
    láskavo prisl.:
    laskavo govoriti o kom
SSKJ²
láskavec -vca m (á)
knjiž. kdor se (rad) laska: nisem vedela, da ste tak laskavec
SSKJ²
láskrn -a -o prid. (ā)
star. sladkosneden, pohlepen: laskrna ženska
SSKJ²
lásnat -a -o prid. (ȃ)
1. tanek kot las: premočno gnojilo je uničilo lasnate korenine drevja
2. tekst. ki ima ščetkasto površino: lasnate preproge, tkanine
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
lásnica1 -e ž (ȃ)
preprosta priprava iz dveh vzporednih krakov za pritrjevanje, spenjanje las: pobrati lasnice iz las; zlomiti lasnico; oviti kito okoli glave in jo pritrditi z lasnicami
SSKJ²
lásnica2 tudi lasníca -e ž (ȃ; í)
1. anat. najtanjša krvna ali mezgovna žila; kapilara: obolelost lasnic / pljučne lasnice
2. petr. zelo tanka razpoka v kamninah: smer lasnic; tvorba lasnic
3. zool. zelo tanek zajedavec v črevesju človeka in nekaterih živali, katerega ličinke povzročajo trihinelozo; trihina: ugotoviti lasnico v črevesju
SSKJ²
lásničarka tudi lasníčarka -e ž (ȃ; ȋ)
knjiž. frizerka: izučena lasničarka
SSKJ²
láso -a m (ā)
zlasti v latinskoameriškem okolju vrv ali jermen z zanko na koncu za lovljenje (divjih) živali, metna zanka: metati, vreči laso; ujeti konja z lasom; gavčo z lasom
♦ šport. lik umetnostnega drsanja v parih, pri katerem drsalec dvigne drsalko nad glavo in jo zavrti okoli svoje osi
SSKJ²
lasovítost -i ž (ȋ)
zastar. kapilarnost
SSKJ²
lasôvje -a s (ȏ)
ekspr. lasje, zlasti gosti, bujni: občudovati njeno lasovje
SSKJ²
lassallovec -vca [lasálovəc] m (ȃ)
privrženec nemškega delavskega voditelja Lassalla:
SSKJ²
lást -í ž (ȃ)
1. pravno priznana pravica do vseh koristi, ki jih daje stvar: skrbeti, da je last v soglasju s skupno blaginjo / v last, v lasti dati, dobiti kaj v last; hiša je prešla v njegovo last; moštvo si je priborilo pokal v trajno last; star. kupiti, prodati v last kupiti, prodati; avtomobil, stanovanje v družbeni lasti
// s prilastkom stvar, na katero se ta pravica nanaša: prisvojiti si tujo last / v povedni rabi: avto je last podjetja; to je skupna last vseh bratov; z oslabljenim pomenom: knjiga je moja last; sredstva za proizvodnjo so postala družbena last; šalj. te lepe oči so bile last mladega dekleta
● ta nauk je postal njegova duševna last popolnoma ga je sprejel; knjiž. Prešernove pesmi so last vsega naroda pozna, ceni jih ves narod
2. star. premoženje, posestvo: izgubiti vso svojo last; mejnik med njegovo in sosedovo lastjo
SSKJ²
lastavica ipd. gl. lastovica ipd.
SSKJ²
lásteks -a m (ȃ)
tekst. gumijasta nit, na gosto ovita z bombažno, svileno nitjo: proizvajati lasteks
// tkanina ali pletenina iz te niti: kopalna obleka iz lasteksa; v prid. rabi: lasteks smučarske hlače
SSKJ²
lásten -tna -o prid. (ā)
1. ki je last osebka: z lastnim denarjem razpolagam sam; kmetje so sekali v grajskem gozdu, imeli pa so tudi lastne gozdove; stanovati v lastni hiši; imeti lastno stanovanje / njegovi sinovi imajo že lastne dohodke
2. nav. ekspr. ki izhaja, izvira iz osebka: zaupal je v lastno moč; lastne napake opravičuje, tuje pa poudarja; bil je upokojen na lastno prošnjo, željo; bojevati se proti napadalcu z lastnimi silami; zaradi lastne šibkosti išče pomoči drugje / šel je tja na lastne stroške svoje; to je storil na lastno odgovornost svojo; pridelovati za lastno porabo; zidati v lastni režiji / zelenjava se duši v lastnem soku brez dolivanja tekočine; v tej stvari je pustil sinu lastno voljo da ravna, kot sam hoče
3. ki ga kdo naredi sam: opremiti knjigo z lastnimi ilustracijami / izboljšal je lastni rekord / objaviti lastni življenjepis avtobiografijo; to je slikarjeva lastna podoba avtoportret
4. ekspr., v določni obliki ki izraža ožjo sorodstveno, narodnostno pripadnost: tujci so imeli z njim več usmiljenja kakor lastni otroci; izdal ga je lastni sin; lastni starši so ga zavrgli / izdati koristi lastnega naroda; niti lastni materi ni pomagal / zatajil je lastno kri svojega otroka
5. knjiž., v povedni rabi, z dajalnikom značilen, tipičen: kapitalistični družbi lastni momenti; spregovoril je z ihto, ki je njemu lastna; lastnosti, ki so kovini lastne; z naglico, ki je lastna trmastim ljudem, je odšla; to je mladini lastno
6. nav. ekspr. poudarja pomen svojilnega zaimka, za katerim stoji: ovadil je svojega lastnega brata; Slovenci nismo imeli svoje lastne države; ravnati se po svoji lastni logiki; obdelovati svojo lastno zemljo
● ekspr. ta človek nima lastnih možganov ne odloča se samostojno; ekspr. spremenil se je, da ga lastna mati ne bi spoznala zelo se je spremenil; pog. postaviti se na lastne noge osamosvojiti se; ekspr. videl sem ga na (svoje) lastne oči, s svojimi lastnimi očmi sam, osebno; šalj. sprejel nas je šef v lastni osebi osebno, sam; storiti kaj na lastno pest na svojo roko; star. umoril ga je z lastno roko on sam; bati se lastne sence bati se vsega brez razlogov, biti plašljiv; lastna hvala – cena mala hvaljenje samega sebe ni dosti vredno
♦ ekon. lastna sredstva sredstva, ki niso pridobljena s kreditom; elektr. lastna indukcija indukcija, pri kateri sprememba električnega toka v tuljavi inducira napetost med krajiščema te tuljave; fiz. lastna frekvenca frekvenca, s katero niha nihalo, ki ni moteno; jezikosl. lastno ime ime posamezne osebe, stvari; teh. lastna teža vozila teža praznega vozila; trg. lastna cena dejanski stroški brez zaslužka
SSKJ²
lástika -e ž (á)
pog. elastika: raztegniti lastiko
SSKJ²
lastína -e ž (í)
zastar. lastnina, last: ni se dotaknil tuje lastine / grad je bil lastina mogočnega graščaka
SSKJ²
lastíti si -ím si nedov. (ī í)
imeti, šteti kaj za svoje, zlasti neupravičeno: hišo si lasti njegov brat / lastiti si monopol nad trgovanjem / lastiti si pravico lastiti si pravico do odločanja; ekspr. lastim si pravico, da povem svoje mnenje / z oslabljenim pomenom: kraj si lasti ime mesto; ta pevski zbor si upravičeno lasti prvo mesto v okraju
● knjiž. ne lastim si sodbe o tem vprašanju zdi se mi, da ne morem, nimam pravice presojati to vprašanje
SSKJ²
last minute -- [lást mínit] v prid. rabi (ȃ, ȋ)
nanašajoč se na ponudbo potovalne agencije za potovanje po znižani ceni tik pred njegovim začetkom: last minute aranžma in aranžma last minute; last minute ponudba in ponudba last minute
SSKJ²
lastníca -e ž (í)
ženska ali država, ustanova, ki ima pravno priznano pravico do stvari in vseh koristi, ki jih ta daje: postala je lastnica nepremičnine; lastnica hiše, stanovanja; lastnica zemljišča; lastnica banke, lokala, podjetja / v stanovanju je ukradel zlatnino in lastnico oškodoval za 100 evrov / je ponosna lastnica rekorda / lastnica srečke s prvo nagrado imetnica / etažna lastnica lastnica dela poslopja, navadno stanovanja v večstanovanjski hiši / večinska lastnica posameznica ali skupina, ki ima v lasti najmanj 51-odstotni delež podjetja, kapitala
SSKJ²
lastníja -e ž (ȋ)
1. star. premoženje, posestvo: njegova lepa lastnija je prišla v tuje roke / brat je bil gospodar graščine in nekaj drugih lastnij
2. zastar. lastnost, značilnost: ta snov ima dve lastniji
SSKJ²
lastník -a m (í)
kdor ima pravno priznano pravico do stvari in vseh koristi, ki jih ta daje: lastnik ne dovoli hoditi čez travnik; prejšnji lastnik je dobro skrbel za hišo; izgubljeni denar je bil najden in vrnjen lastniku / biti lastnik stanovanja; prodati kolo brez lastnika; ekspr. kdo je lastnik tega dežnika čigav je / lastnik srečke z navedeno številko naj se javi imetnik / hišni, zemljiški lastnik posestnik / etažni lastnik lastnik dela poslopja, navadno stanovanja v večstanovanjski hiši / večinski lastnik posameznik ali skupina, ki ima v lasti najmanj 51-odstotni delež podjetja, kapitala
● šalj. listnica je v gneči menjala lastnika je bila ukradena; posestvo je že večkrat menjalo lastnika postalo last drugega
♦ fin. lastnik čekovnega računa; soc. individualni, kolektivni lastnik; kapitalistični lastnik individualni ali kolektivni lastnik kapitala; privatni ali zasebni lastnik posameznik ali skupina, ki ima lastninsko pravico do proizvajalnih sredstev; lastnik proizvajalnih sredstev
SSKJ²
lastnína -e ž (ī)
1. pravn. pravno priznana pravica do stvari in vseh koristi, ki jih ta daje: oblika lastnine; zgodovinski razvoj lastnine / imeti izrazit čut za lastnino / hiša, zemljišče v družbeni lastnini / intelektualna lastnina avtorjeva izključna pravica do prodaje, uporabe izdelka, ki izhaja iz avtorjeve intelektualne dejavnosti na industrijskem, znanstvenem, literarnem ali umetniškem področju; industrijska lastnina izključna pravica koga do izdelovanja, prodajanja določenih izdelkov ali do uporabe določene varstvene znamke; lastnina na zemljo
♦ soc. ekonomska lastnina vsaka, ne samo na lastninskem pravu osnovana pravica razpolagati s stvarjo; kapitalistična lastnina individualna ali kolektivna privatna lastnina; osebna lastnina lastninska pravica posameznika do stvari, ki niso proizvajalna sredstva; privatna ali zasebna lastnina lastninska pravica posameznika ali skupine do proizvajalnih sredstev; individualna privatna lastnina; kolektivna privatna lastnina; socialistična lastnina družbena, državna lastnina
2. s prilastkom stvar, na katero se ta pravica nanaša: ne dotikaj se tuje lastnine; poškodovati, prisvojiti si tujo lastnino; največja dovoljena zemljiška lastnina; kraja intelektualne lastnine; upravljanje z intelektualno lastnino / v povedni rabi: to je družbena, državna, skupna lastnina; torba je njegova lastnina
● knjiž. njegove pesmi so postale narodna lastnina pozna, ceni jih ves narod
3. star. premoženje, posestvo: njegov grunt je dobra lastnina; razdeliti lastnino med sinove
SSKJ²
lastníniti -im nedov. in dov. (í ȋ)
1. spreminjati družbeno lastnino v kako drugo obliko lastnine, zlasti zasebno: lastniniti banko; divje lastniniti in izčrpavati podjetja; nekatera podjetja so se lastninila z javno ponudbo in prodajo delnic
2. pridobivati kaj s postopkom lastninjenja: vsi najemniki stanovanj teh niso lastninili po stanovanjskem zakonu
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
lastnínjenje -a s (ī)
pravn. spreminjanje družbene lastnine v kako drugo obliko lastnine:
SSKJ²
lastnínski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na lastnino:
a) sprememba lastninskih odnosov, razmerij / lastninsko preoblikovanje sprememba v lastniški strukturi gospodarske družbe / lastninski čut
b) lastninski certifikat potrdilo o določenem deležu lastninske pravice do denacionaliziranega premoženja; lastninski dohodek
♦ pravn. lastninski delež delež, ki pripada posameznemu solastniku; lastninska pravica pravno priznana pravica do stvari in vseh koristi, ki jih ta daje; lastninska tožba tožba za priznanje lastninske pravice; lastninsko pravo pravo, ki ureja lastninska razmerja
SSKJ²
lastníški -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na lastnike, lastništvo ali lastnino: imeti močen lastniški čut / lastniški odnosi / lastniški spori / lastniški certifikat potrdilo o določenem deležu lastninske pravice do denacionaliziranega premoženja
♦ zgod. lastniška cerkev v srednjem veku cerkev, ki je privatna last fevdalca
SSKJ²
lastníštvo -a s (ȋ)
pojav ali dejstvo, da je kdo lastnik: lastništvo monopolov nad atomsko energijo na svetu; spor zaradi lastništva; država je razglasila lastništvo nad osvojeno deželo / notranje lastništvo delničarstvo zaposlenih / ekspr. prevzela ga je želja po lastništvu nad njo
// pravno priznana pravica do stvari in vseh koristi, ki jih ta daje: oblika lastništva / privatno, zadružno lastništvo
SSKJ²
lastnorôčen in lastnoróčen -čna -o prid. (ō; ọ̄)
ki ga kdo napiše sam, s svojo roko: lastnoročne opombe; knjiga ima lastnoročno avtorjevo posvetilo / lastnoročni podpis
    lastnorôčno in lastnoróčno
    prislov od lastnoročen: lastnoročno podpisati; lastnoročno napisana prošnja / pri nadomeščanju originalnega podpisa (na kopiji) Podpis: Peter Klepec, l. r.
    // pog. sam, brez tuje pomoči: kovček bom lastnoročno odnesel na postajo; ekspr. lastnoročno ga je vrgel iz hiše
SSKJ²
lastnóst -i ž (ọ̑)
1. kar se relativno trajno kaže pri človeku zlasti v odnosu do ljudi, okolja glede na kako normo: delavnost je njegova glavna lastnost; imeti dobre, slabe lastnosti; vzgoja razvija otrokove pozitivne lastnosti; na zunaj je podoben očetu, po lastnostih pa materi / pog.: hvali lastnosti svoje hčere dobre lastnosti; zaradi svojih lastnosti vzbuja odpor slabih lastnosti / preizkušati lastnosti živali
// kar se trajno kaže pri čem zlasti glede na uporabnost: gradilne lastnosti lesa; obratovalne lastnosti stroja; preizkusiti lastnosti ladje na poskusni vožnji
// knjiž. kar se pri kom, čem trajno kaže sploh: biološke lastnosti zemlje; fizikalne in kemične lastnosti snovi; zaželene lastnosti rastlin; prenos lastnosti na potomstvo / dedne lastnosti ki se podedujejo / lastnost vode je, da je najgostejša pri štirih stopinjah Celzija značilnost
♦ biol. pridobljena lastnost nededna lastnost, pridobljena v življenju zaradi vplivov okolja; prirojena lastnost dedna ali nededna lastnost, ki jo ima osebek ob rojstvu
2. knjiž. kar kaj opredeljuje, da je tako, kot je: belina je lastnost belega
3. star. sposobnost, zmožnost: pripisovali so mu lastnost, da zna čarati
● imeti lastnosti dobre gospodinje biti dobra gospodinja; zastar. v lastnosti kavalirja se je izkazal kot kavalir
SSKJ²
lástovica -e ž (á)
knjiž. lastovka: lastovica cvrči, ščebeta; lastovice letijo na jug, se vračajo, se zbirajo; lastovica šviga nad vasjo
♦ zool. morska lastovica riba z zelo povečanimi prsnimi plavutmi, s katerimi se premika, leti nad morsko gladino, Exocoetus volitans
SSKJ²
lástovičar tudi lastovíčar -ja m (á; ȋ)
zool. velik dnevni metulj rumene barve s črno obrobljenimi krili, Papilio machaon:
SSKJ²
lástovičji -a -e prid. (ā)
nanašajoč se na lastovke, lastovice: lastovičje ščebetanje / lastovičje gnezdo
♦ teh. spoj na lastovičji rep spoj, pri katerem ima vezni element trapezast prerez
SSKJ²
lástovička -e ž (á)
nav. ekspr. manjšalnica od lastovka, lastovica: lastovička je padla iz gnezda; lastovičke so že priletele; jata lastovičk
SSKJ²
lástovka -e ž (á)
1. ptica selivka s škarjastim repom in vitkimi krili: v hlevu gnezdijo lastovke; lastovke letijo na jug, se vračajo, se zbirajo; čiri čiri, poje lastovka; cvrkutanje, čebljanje, ščebetanje lastovk
● ekspr. ta pesniška zbirka je bila ena prvih lastovk novega časa je med prvimi naznanjala novi čas; preg. ena lastovka ne naredi pomladi iz enega primera se ne morejo delati splošni sklepi
2. kar je po obliki podobno lastovki: otroci delajo papirnate lastovke in jih spuščajo skozi okno / ekspr. smučar je izgubil ravnotežje in presmučal vratca v lastovki
♦ šport. lastovka lik umetnostnega drsanja, pri katerem ima drsalec eno nogo na ledu, drugo pa visoko zanoženo; skakati v vodo v lastovki naprej na glavo z uleknjenim telesom in z razprostrtimi rokami; zool. kmečka lastovka z izrazito izrezanim repom, po hrbtu kovinsko modra, po trebuhu rdečkasto bela, Hirundo rustica; mestna lastovka z neizrazito izrezanim repom, po hrbtu črno modra, po trebuhu bela, Delichon urbica
SSKJ²
lasúlja -e ž (ú)
tuji naravni ali umetni lasje, pritrjeni na tanko tkanino tako, da delajo vtis pravih las: nositi lasuljo; moderne dnevne, večerne lasulje; izdelovalnica lasulj; sodnik v talarju in z lasuljo / baročne lasulje; gledališke lasulje
♦ zool. bledorumen morski ožigalkar z valjastim telesom in številnimi lovkami, Anemonia sulcata
SSKJ²
lasúljar -ja m (ȗ)
izdelovalec lasulj: izložbe lasuljarjev / gledališki lasuljar
SSKJ²
lasuljárna -e ž (ȃ)
delavnica za izdelovanje lasulj:
SSKJ²
lasúljast -a -o prid. (ú)
nav. ekspr. nanašajoč se na lasuljo: podobe grofovih lasuljastih prednikov / lasuljaste kroglice regrata
SSKJ²
láščec -a tudi laščèc -à [laščəc] m (ā; ə̏ ȁ)
star. klop1: izdreti laščeca iz noge; ne morem se ga znebiti, drži se me kakor laščec
SSKJ²
lášček -čka m (ā)
nav. mn. lasek: pogladiti otroka po laščkih; kodrasti laščki
SSKJ²
láščina -e ž (ȃ)
star. italijanski jezik, italijanščina: naučil se je za silo laščine in nemščine / vsiljevali so jim laščino
SSKJ²
láški -a -o prid. (ȃ)
1. star. italijanski: laški jezik; priti iz laške dežele; sladko laško vino / slabš. laška okupacija
2. agr., v zvezi laški rizling trta z grozdi z drobnimi, belimi jagodami, po izvoru iz Francije: gojiti laški rizling
// kakovostno belo kiselkasto vino iz grozdja te trte: buteljka laškega rizlinga
● nar. laški lešniki, orehi boljši, debelejši; nar. laška repa krmna rastlina z užitnimi, krompirju podobnimi gomolji; topinambur; šalj. že sedem laških let te nisem videl zelo dolgo; star. laško olje dobro, rafinirano jedilno olje, zlasti olivno
♦ agr. laška češplja zgodnja češplja italijanske sorte svetlo modre barve s sladkim mesom; bot. laški topol topol z vejami, ki so obrnjene tesno ob deblu navzgor, Populus italica; vrtn. laški fižol okrasna enoletna rastlina z ovijajočim se steblom in živo rdečimi cveti, Phaseolus coccineus
    láško prisl.:
    govoriti (po) laško
SSKJ²
lášta -e ž (ȃ)
alp. polica v skalovju, zlasti porasla s travo: plezalec se povzpne do ozke lašte
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
lát1 -a m, rod. ed. tudi latú (ȃ)
1. zgornji del rastline, ki vsebuje zrna, zlasti pri ovsu, prosu: odtrgati lat; zrel lat / proso že dela late
2. nar. (koruzni) storž: pastirji so pekli late
♦ agr. socvetje moških cvetov na vrhu stebla koruze; bot. socvetje z več grozdi na stranskih poganjkih
SSKJ²
lát2 -í ž (ȃ)
1. lat1: težke lati zorečega prosa / oves že dela lati
2. nar. vzhodno (koruzni) storž: kup zrelih lati
SSKJ²
láta -e ž (á)
1. prečni tramič, drog, zlasti v kozolcu: stopiti na prvo lato; na latah se sušijo snopi; ogrodje za brajdo iz betonskih stebrov in žice ali lat / gledati skozi late; polne late
2. grobo obdelana deska, zlasti za plot: odtrgal je lato in se postavil v bran; late na zidarskem odru
3. nar. letev: sveženj lat / polagati opeko na late
♦ geod. nivelacijska lata priprava v obliki letve z zarisanimi centimetri, ki se uporablja pri določanju višinskih razlik med točkami na terenu; grad. poravnalna lata ravna deska, letev, ki se uporablja za izravnavo zidakov, ometa, tlaka
SSKJ²
latánija -e ž (á)
bot. palma z zelo velikimi listi, po izvoru iz južne Kitajske, Livistona chinensis: gaji latanij / gojiti latanijo v rastlinjaku
SSKJ²
látast1 -a -o prid. (á)
ki je iz lat: latast plot; latasta ograja
SSKJ²
látast2 -a -o prid. (ȃ)
bot. nanašajoč se na lat: lataste in klasaste trave / latasto socvetje socvetje z več grozdi na stranskih poganjkih
SSKJ²
láteks -a m (ȃ)
kem. izcedek iz kavčukovca in nekaterih drugih rastlin: pridobivati kavčuk iz lateksa
SSKJ²
latén -a m (ẹ̑)
arheol. mlajše obdobje železne dobe: izkopanine iz latena
SSKJ²
laténca -e ž (ẹ̑)
knjiž. stanje latentnega; prikritost, skritost: prehod iz latence v aktivnost / latenca krize latentnost
♦ med. doba latence čas od dražljaja do reakcije na dražljaj
SSKJ²
laténski -a -o prid. (ẹ̑)
arheol. nanašajoč se na mlajše obdobje železne dobe: latenska kultura / latenska doba
SSKJ²
laténten -tna -o prid. (ẹ̑)
ki obstaja, a se na zunaj (še) ne opazi, ne vidi; prikrit, skrit: latentni problemi; latentna kriza; človekove latentne lastnosti; v tem obstaja latentna nevarnost za vojni spopad; s pridobitvijo neodvisnosti so se sprostile latentne sile narodov / bolezen v latentnem stanju
♦ biol. latentno življenje organizmov življenje, v katerem je presnavljanje skoraj ustavljeno, prikrito življenje; fiz. latentna toplota toplota, ki jo telo dobiva ali oddaja pri prehajanju iz enega agregatnega stanja v drugo, ne da bi se mu pri tem spremenila temperatura; utajena, prikrita toplota; fot. latentna slika slika na osvetljeni fotografski plošči, filmu, dokler še ni razvit; med. latentni sifilis; latentna infekcija; pravn. latentni sledovi
    laténtno prisl.:
    problem latentno živi v njegovi domišljiji; latentno bolan človek; publ. latentno prisotne značilnosti
SSKJ²
laténtnost -i ž (ẹ̑)
lastnost, značilnost latentnega; prikritost, skritost: latentnost kriminala / prehod iz latentnosti v aktivnost
SSKJ²
laterálen -lna -o prid. (ȃ)
knjiž. stranski, obstranski, bočen: lateralni del telesa
♦ bot. lateralni poganjek poganjek, ki raste ob strani debla, vej
    laterálno prisl.:
    lateralno ležeči organi
SSKJ²
lateránski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na Lateran v Rimu: lateranska bazilika
♦ zgod. lateranska pogodba pogodba med Vatikanom in Italijo leta 1929, s katero se prizna Vatikanu državna suverenost
SSKJ²
laterít -a m (ȋ)
geogr. prst opekasto rdeče barve v vlažnih tropskih krajih: debela plast laterita
♦ petr. ruda tropskih krajev, iz katere se pridobiva aluminij
SSKJ²
lateríten -tna -o prid. (ȋ)
geogr. ki je iz laterita: lateritna tla
♦ petr. lateritni boksit laterit
SSKJ²
latérna1 tudi latêrna -e ž (ẹ̑; ȇ)
1. preprosta svetilka s steklenim, pločevinastim ohišjem, ki se nosi v roki ali obesi: obesiti laterno na voz; prižgati laterno; vzdignil je laterno in posvetil po dvorišču / hlevska laterna
2. star. svetilka sploh: izvošček se je ustavil pod laterno; stebri z laternami na vrhu
SSKJ²
latêrna2 -e ž (ȇ)
arhit. zastekljen ali odprt svetlobni nastavek na vrhu kupole ali strehe:
SSKJ²
latêrna mágika latêrne mágike ž (ȇ, ā)
nekdaj preprosta naprava brez leče za projiciranje slik:
SSKJ²
latérnica tudi latêrnica -e ž (ẹ̑; ȇ)
manjšalnica od latérna: svetiti si z laternico
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
lática1 -e ž (á)
manjšalnica od lata: latice v ograji
SSKJ²
latíca2 -e ž (í)
nar. lat2: težke latice / koruzna latica
SSKJ²
latifúndij -a m (ú)
pri starih Rimljanih zelo veliko kmetijsko posestvo, ki ga obdelujejo sužnji: nastanek latifundijev
// zelo veliko kmetijsko posestvo sploh: izkoriščani kmetijski delavci na sicilskih latifundijih
SSKJ²
latifúndija -e ž (ú)
pri starih Rimljanih zelo veliko kmetijsko posestvo, ki ga obdelujejo sužnji: nastanek latifundij
// zelo veliko kmetijsko posestvo sploh: sicilske latifundije
SSKJ²
latifúndijski -a -o prid. (ú)
nanašajoč se na latifundij ali latifundijo: velike zemljiške posesti latifundijskega tipa / latifundijsko gospodarstvo
SSKJ²
latifundíst -a m (ȋ)
pri starih Rimljanih lastnik latifundija: bogati latifundisti
SSKJ²
latimêrija -e ž (é)
zool. resoplavutarica, ohranjena kot živi fosil, Latimeria chalumnae:
SSKJ²
latínec -nca m (ȋ)
ekspr., navadno s prilastkom strokovnjak za latinski jezik: naš profesor je bil dober latinec / šol. žarg. najboljši latinec v razredu
SSKJ²
latínica -e ž (ȋ)
pisava starih Rimljanov in vsaka pisava, ki se je razvila iz nje: uporabljati latinico; latinica in cirilica
SSKJ²
latíničen -čna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na latinico: latinični črkopis; latinična črka; latinična pisava
SSKJ²
latiníst -a m (ȋ)
strokovnjak za latinski jezik in kulturo: bil je latinist in helenist
SSKJ²
latinízem -zma m (ī)
jezikosl. element latinščine v kakem drugem jeziku: latinizmi v francoskih tekstih
SSKJ²
latinizírati -am nedov. in dov. (ȋ)
delati kaj latinsko, rimsko: Rimljani so to provinco latinizirali
    latinizíran -a -o:
    latinizirani priimki v srednjem veku
SSKJ²
latíno -- v prid. rabi (ȋ)
1. nanašajoč se na prebivalce Latinske Amerike ali Združenih držav Amerike, katerih predniki izvirajo iz Latinske Amerike; latinskoameriški: latino igralec; latino zvezdnik
2. tak kot pri prebivalcih Latinske Amerike: latino temperament
3. nanašajoč se na glasbeni, plesni stil z izrazitim ritmom, po izvoru iz Latinske Amerike: latino ritmi; latino glasba; latino pevka
SSKJ²
latíno... prvi del zloženk (ȋ)
nanašajoč se na glasbeni, plesni stil z izrazitim ritmom, po izvoru iz Latinske Amerike: latinoritmi in latino ritmi, latinoglasba in latino glasba
SSKJ²
latínoamêriški -a -o prid. (ȋ-ȇ)
latinskoameriški: latinoameriška kultura, zgodovina / latinoameriški plesi; latinoameriški ritmi in melodije; latinoameriška glasba
SSKJ²
latínos -a m (ȋ) pog.
1. potomec evropskih, navadno španskih, portugalskih priseljencev v Latinski Ameriki: turistke se veselijo flirtanja s šarmantnimi latinosi
2. kdor živi v Združenih državah Amerike, njegovi predniki pa izvirajo iz Latinske Amerike: latinosi so v Kaliforniji najhitreje naraščajoča jezikovna skupina
SSKJ²
latínski -a -o prid. (ȋ)
1. nanašajoč se na jezik starih Rimljanov: latinski napisi na spomenikih; latinske besede; latinsko-slovenski slovar / latinska kultura / latinski jezik / latinska pisava latinica; v srednjem veku so bile šole latinske z latinskim učnim jezikom
2. nanašajoč se na narode, katerih jezik se je razvil iz latinščine: njegov živahni latinski temperament; latinske poteze obraza / latinske dežele / ekspr. organizacija prireditve je bila latinska ne dobra, nekoliko površna / Latinska Amerika države Srednje in Južne Amerike
● Latinska četrt četrt v Parizu, kjer so visoke šole; star. tri leta je sedel v latinskih klopeh je obiskoval gimnazijo; ekspr. latinska šola nekdaj srednja šola, gimnazija s poudarkom na latinskem jeziku
♦ navt. latinsko jadro trikotno jadro, privezano na poševni križ; rel. latinski križ križ, ki ima spodnji krak daljši; križ, pri katerem se prsti dotaknejo čela, prsi, leve in desne rame; latinska cerkev katoliška cerkev zahodnega obreda; zahodna cerkev
    latínsko prisl.:
    govoriti (po) latinsko; sam.:, star. naredil je nekaj latinskih nekaj razredov gimnazije
SSKJ²
latínskoamêriški -a -o prid. (ȋ-ȇ)
nanašajoč se na Latinsko Ameriko: latinskoameriške države / latinskoameriški plesi plesi, nastali pod vplivom španske ter črnske glasbene in plesne folklore; latinskoameriška glasba glasba s španskimi, portugalskimi in črnskimi folklornimi elementi
SSKJ²
latínstvo -a s (ȋ)
miselnost, kultura, ki izhaja iz latinske tradicije, literature: posnemanje latinstva; zadnji predstavnik mednarodnega latinstva
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
latínščina -e ž (ȋ)
1. latinski jezik: vsa svoja dela je napisal v latinščini; znanje latinščine / cerkvena, klasična latinščina / prvo uro smo imeli latinščino pouk tega jezika
2. ekspr., navadno v zvezi lovska latinščina pripovedovanje o (šaljivo) pretiranih ali namišljenih lovskih doživljajih: stari lovci so znani po svoji lovski latinščini
SSKJ²
latíti se -ím se in latíti -ím nedov. (ī í)
nav. 3. os. delati late: oves se lati
SSKJ²
látje -a stil. latjè -à s (ā; ȅ ȁ)
1. več latov, lati: proso ima polno, težko latje; ovseno latje / oves gre v latje dela late / koruzo je pokosil, preden se je pokazalo latje
2. nar., v zvezi medvedovo latje visoka trajnica vlažnih gozdov z belkastimi cveti v sestavljenih grozdih; kresničevje: trgati medvedovo latje
SSKJ²
látnat -a -o prid. (ȃ)
bot. ki ima lat: latnato žito
SSKJ²
látnica -e ž (ȃ)
lata: trhla latnica se je zlomila pod težo snopov / razmajane latnice v plotu
SSKJ²
látnik -a m (ȃ)
ogrodje (iz lat, letev) za vinsko trto, sadno drevje, popenjavke: trta se vzpenja po latniku; latnik za marelice, vrtnice / sedeti pod latnikom; gost, senčnat latnik
SSKJ²
latováti se -újem se in latováti -újem nedov. (á ȗ)
nav. 3. os. delati late: proso se že latuje
SSKJ²
látovje1 -a s (á)
skupina ali sistem lat, letev: jemati opeko z latovja na strehi / hruška se vzpenja po mrežastem latovju
SSKJ²
látovje2 tudi latôvje -a s (ā; ȏ)
latje: težko latovje prosa / koruza že kaže latovje
SSKJ²
látovka -e ž (ā)
bot. trava z ovalnimi klaski v latih, Poa: enoletna latovka; travniška latovka
SSKJ²
látovnik -a m (á)
latnik
SSKJ²
látovski -a -o prid.(á)
nanašajoč se na latovščino: latovske besede / latovski jezik
    látovsko prisl.:
    govoriti (po) latovsko
SSKJ²
látovščina -e ž (á)
1. ekspr. jezikovno mešana, nerazumljiva govorica: latovščina kramarjev v pristanišču / slabš. pisateljeva nabrekla latovščina jezik, stil
// posebna, drugim ljudem nerazumljiva tipična govorica potepuhov, tatov: latovščina pariškega podzemlja
// govorica posameznih poklicev, skupin; žargon: poslovna, vojaška latovščina
2. govorica, nastala z dostavljanjem, prestavljanjem zlogov: šolarji so se pogovarjali v latovščini
SSKJ²
latrína -e ž (ȋ)
preprosto stranišče na prostem, zlasti v taborišču: pregrade latrin; izkopati jamo za latrino / v kotu celice je bila kabina z latrino
SSKJ²
lats -a [lác] m (ȃ)
od 1922 do 1940 in od 1992 do 2013 denarna enota Latvije: devalvacija latsa
SSKJ²
látva1 -e ž (ā)
star. lata, letev: raztrgana streha kaže latve
SSKJ²
látva2 -e ž (á)
knjiž. latvica: počena latva
SSKJ²
látvica -e ž (á)
1. lončena skleda z dulcem, rabljena za mleko: razbiti latvico; naliti mleko v latvice / latvica kislega mleka; dolinica je ležala med hribovjem kakor zelena latvica
2. zool. morski polž, pritrjen z nezavito hišico vred na skalo, Patella: nabirati latvice po obrežnih skalah
SSKJ²
látvijski -a -o prid. (á)
nanašajoč se na Latvijce ali Latvijo: latvijski jezik; latvijska prestolnica
SSKJ²
látvijščina -e ž (á)
latvijski jezik: besedilo v latvijščini; litovščina in latvijščina
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
láva1 -e ž (ā)
1. žareča tekoča snov iz zemeljske notranjosti, ki predre zemeljsko skorjo in se razlije po površju: lava teče po pobočju; ognjenik bruha lavo; ljubosumnost je bruhnila na dan kakor lava; divja množica se vali kakor lava / strjena lava / žareča lava
2. ekspr., z rodilnikom velika količina česa premikajočega se: nezadržna lava demonstrantov; lava sovražne vojske je dosegla mejo
SSKJ²
láva2 -e ž (ā)
1. star. kos pohištva, podoben omari, navadno za posodo in pribor; kredenca: zložiti krožnike v lavo / kuhinjska, stenska lava / v jedilnici stoji težka hrastova lava
2. nekdaj zelo nizka omara s ploščo na vrhu za pripravljanje, nameščanje jedil: strežnik je vzel pladenj mesa z lave in ga postavil na mizo
SSKJ²
lavabó -ja m (ọ̑)
umivalnik, umivalna školjka: kupiti kopalno kad in lavabo
SSKJ²
lavantínski -a -o prid. (ȋ)
rel., v zvezi lavantinska škofija škofija, ki je imela do leta 1859 sedež v Št. Andražu, nato pa v Mariboru: škof lavantinske škofije; zgodovina lavantinske škofije / preselitev, prenos sedeža lavantinske škofije
SSKJ²
lávast -a -o prid. (ā)
ki vsebuje lavo: lavasta tla / lavasta snov podobna lavi
SSKJ²
lávdanum -a m (ȃ)
farm. opij: doza lavdanuma
SSKJ²
lávdon -a m (ȃ)
1. pog., ekspr. oblasten, neukrotljiv človek: kakšen lavdon je ta ženska / kdo bi ugnal tega mojega lavdona, je vzdihovala mati
2. nižje pog., v medmetni rabi, navadno v zvezi fiks lavdon izraža močno podkrepitev trditve: fiks lavdon, da je tako / fiks lavdon, daj mi že mir
SSKJ²
lavéndel -dla m (ẹ́)
pog. zelo dišeča divja ali gojena rastlina z dlakavimi listi in modrimi cveti v socvetjih; sivka: cvetoči lavendel
// parfum ali kolonjska voda z eteričnim oljem iz te rastline: kapljica lavendla
SSKJ²
lávfar -ja m (á)
nav. mn., etn. vsaka od ustaljeno oblečenih pustnih šem, ki nastopajo v Cerknem: lavfarji tekajo po cesti
SSKJ²
lávica -e ž (ā)
manjšalnica od lava2: vzeti steklenico iz lavice
SSKJ²
lavína -e ž (ī)
1. snežni plaz: odjuga je sprožila lavino; nevarnost lavin; čustva so ga zajela kakor neustavljiva lavina
2. ekspr., z rodilnikom velika količina česa premikajočega se: lavina tankov se je razlila po pokrajini / sprožiti lavino laži in podtikanj
SSKJ²
lavínski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na lavino: lavinska območja / lavinski psi psi, izučeni za reševanje izpod plazov; lavinska sonda
♦ šport. lavinska vrv vrv žive barve, ki si jo smučarji navežejo za pas in jo vlečejo za seboj, kadar so na ogroženem območju
SSKJ²
lavíranje1 -a s (ȋ)
glagolnik od lavirati1: dolgotrajno laviranje / za stranko je bilo značilno taktično laviranje / politika laviranja med nasprotji
SSKJ²
lavíranje2 -a s (ȋ)
glagolnik od lavirati2: slikar je poudaril prizor z močnim laviranjem
SSKJ²
lavírati1 -am nedov. (ȋ)
1. navt. premikati se zdaj v levo, zdaj v desno od smeri vožnje pri jadranju proti vetru; križariti: jadrnica je lavirala in se bližala pristanišču
2. knjiž. ravnati previdno, primerno okoliščinam za dosego cilja: politik je laviral in sklepal kompromise; znal je tako spretno lavirati, da si je pridobil vodilno mesto / lavirati med političnimi strankami omahovati
SSKJ²
lavírati2 -am nedov. in dov. (ȋ)
um. osnovno enobarvno risbo izmivati z vodo, da se dobijo vmesni toni: risati in lavirati
    lavíran -a -o:
    lavirana perorisba; lavirana risba s tušem
SSKJ²
lavór1 -ja m (ọ̑)
pog. umivalnik, umivalna skleda: naliti vodo v lavor; umivati si noge v lavorju; emajliran lavor
SSKJ²
lavor2 
grm ipd. gl. lovor ipd.
SSKJ²
lávra -e ž (ȃ)
v Pravoslavni cerkvi velik, pomemben samostan: znamenita lavra s katakombami blizu Kijeva
SSKJ²
lavreát -a m (ȃ)
knjiž. umetnik, znanstvenik, ki dobi kako visoko nagrado ali priznanje, nagrajenec: letošnji lavreat je predstavnik moderne arhitekturne smeri / biti Nobelov lavreat za mir
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
lawrencij in lavréncij -a [lau̯réncij] m (ẹ́)
kem. umetno pridobljen radioaktivni element, Lw:
SSKJ²
làz láza m (ȁ á)
s travo porasel nekdaj izkrčen svet v gozdu ali ob njem, navadno z njivo: širiti laz; orati, pasti v lazu; laz v bregu / novi priseljenci so začeli krčiti laze
SSKJ²
lazánja tudi lasagna -e [lazánja] ž (ȃ)
gastr. pečena jed iz rezančnega testa z različnimi nadevi: postreči z lazanjo / mesna, zelenjavna lazanja
SSKJ²
lázar1 -ja m (ȃ)
zool. večji polž brez hišice, navadno temnejše barve, Arion: gozdni lazar
SSKJ²
lázar2 -ja m (ȃ)
kdor živi v lazu: domačija samotnega lazarja
SSKJ²
lazarét -a m (ẹ̑)
1. zasilna vojaška bolnišnica v bližini bojišča; poljska bolnišnica2: prenesti ranjence v lazaret; šolo so spremenili v lazaret
2. nekdaj bolnišnica, zlasti za nalezljive bolezni: lazaret za gobave
SSKJ²
lazaréten -tna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na lazaret: lazaretna uprava / ranjenci v lazaretni sobi
SSKJ²
lazaríst -a m (ȋ)
član reda, ki se ukvarja zlasti z misijonskim delom: bogoslovec, duhovnik lazarist; samostan lazaristov / misijonska družba, red lazaristov
SSKJ²
lazarón -a m (ọ̑)
nav. slabš., v južnoitalijanskem okolju postopač, delomrznež, berač1: neapeljski lazaroni
SSKJ²
lázenje -a s (á)
glagolnik od laziti: hoja in lazenje / lazenje po hribih
SSKJ²
lázica -e ž (ȃ)
šalj. uš: tam je zelo umazano, lahko stakneš še kako lazico
SSKJ²
lazíti in láziti -im, tudi láziti -im nedov. (ī á ȃ; á ȃ)
1. premikati se (sem in tja), dotikajoč se podlage s telesom: gledal je kače, kako lazijo; deževniki lazijo po prekopani zemlji; laziti sem in tja
// premikati se (sem in tja) tako, da je telo zelo blizu podlage: muha lazi; mravlje lazijo po mravljišču
// navadno s prislovnim določilom premikati se (sem in tja), pomagajoč si z nogami in rokami: otrok še ne hodi, pač pa že lazi; ne upam si laziti po teh skalah; otrok lazi pod mizami
2. ekspr., navadno s prislovnim določilom počasi, navadno tudi s težavo premikati se (sem in tja): bled in brez moči lazi okoli hiše; bolnik lazi kot senca / vsak dan težko obložen lazi iz doline / tat tiho lazi; lazil je okoli stavbe in oprezoval
3. ekspr. hoditi: laziti ob palici; ne lazi po blatu; laziš kot polž zelo počasi / cele dneve lazi brez cilja okoli / laziti po vseh štirih / laziti k dekletu; po gozdu lazi za zajci; ne morem mu ubraniti, da ne bi lazil po hribih / za tisto vdovo lazi / njegov oče je lazil še v strgani obleki, on pa je bogataš
4. večkrat lesti: gosenica je lazila od enega roba lista do drugega / otrok kar naprej lazi pod klop / bolnik rad lazi k oknu
● knjiž. tam lazijo kače živijo, so; pog., ekspr. laziti okrog žensk, za ženskami prizadevati si pridobiti njihovo naklonjenost; ekspr. gospodar lazi za hlapci jih skrivaj nadzoruje; slabš. slišal sem, da lazi za tistim oznanjevalcem novih naukov je njegov privrženec; ekspr. ne lazite po prstih za mojim hrbtom ne delujte, ne ukrepajte zahrbtno proti meni; ekspr. kod pa tako dolgo lazi kje je, kje se mudi, zadržuje
    lazèč -éča -e:
    lazeča golazen
SSKJ²
laznína -e ž (ī)
knjiž. manjše živali, ki lezejo: črvi in druga laznina
SSKJ²
lázno -a s (á)
star. prosti čas: med delom in laznom
SSKJ²
lazúr -a in -ja m (ȗ)
knjiž. nebesna, svetlo modra barva: lazur neba
// nebo take barve: bel oblak na lazuru
SSKJ²
lazúra -e ž (ȗ)
um. prosojna barva, nanesena na osušeno barvno površino: z lazurami poživiti oblačila na sliki
SSKJ²
lazúrec -rca m (ȗ)
knjiž. lazurit, lapis lazuli: nakit iz lazurca
SSKJ²
lazúren -rna -o prid. (ȗ)
1. knjiž. nebesno, svetlo moder: lazurno nebo
2. nanašajoč se na lazuro: lazurne barve
SSKJ²
lazurít -a m (ȋ)
temno moder poldrag kamen z medeno rumenimi lisami: zapestnica iz lazurita
♦ min. rudnina natrijev aluminijev silikat
SSKJ²
láž -í ž (ȃ)
1. zavestno neresnična izjava z namenom zavajati v zmoto: to je laž; to je očitna, velika, ekspr. debela, gola, grda laž / ne nasedajte lažem; govoriti o kom laži / pomagala si je s konvencionalno lažjo, da očeta ni doma / ali je bila v njenih obljubah laž
// nav. mn. izmišljotina, čenča: kdo ti je pravil te laži; posedal je po krčmah in razkladal svoje laži
2. ekspr. kar ne ustreza resnici: sovražiti laž; boj resnice z lažjo
3. ekspr. potvorjenost, nepristnost, narejenost: laž na obrazu igralk / povsod se šopiri laž; v njem ni laži in hinavščine / njihova družinska sreča je laž je le navidezna
4. glagolnik od lagati, zlagati se: izogibati se laži; povej, kako je bilo, a brez laži / laž iz usmiljenja; laž v sili / mislim iskreno, pa mi podtikajo laž; neprestana laž o lepem življenju
● ekspr. laž je pri njih zelo v časteh radi lažejo; pog. postaviti koga na laž dokazati komu, da je lagal; trditi, da je lagal; pog. postaviti trditev na laž dokazati, da ne vsebuje resnice; pog. dobiti, ujeti koga na laži, v laži ugotoviti, da se je kdo zlagal; ekspr. ta časopis pita bralce z lažmi iz določenih namenov objavlja neresnične, izmišljene, zmotne stvari; preg. laž ima kratke noge laž se kmalu odkrije
♦ psih. detektor laži aparat, ki zapisuje fiziološke procese, nastale v telesu zasliševanega, kadar ta ne govori resnice
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
lážen -žna -o prid. (á)
1. ki vsebuje laž, neresnico: lažna trditev; širiti lažne vesti
2. ki le po videzu, na zunaj ustreza določenim normam, zahtevam: njegov humanizem je lažen; to je lažna dobrota; njegova lažna morala; lažno prijateljstvo
// ki v resnici ni tak, kot se kaže: lažni demokrat; lažni prijatelji; lažni zdravnik
// ki je po videzu, na zunaj tak kot pravi: lažni vojaški objekti / predložiti lažne dokumente / lažna žalost / predstaviti se z lažnim imenom / star. lažni denar ponarejen
♦ arhit. lažno okno okno, ki je narejeno le zaradi zunanje podobe stavbe in ne služi svojemu namenu; niša v fasadi, ki ponazoruje okno; jezikosl. lažni prijatelj beseda ali besedna zveza, ki ima v drugem jeziku enako ali podobno izrazno podobo, a drugačen pomen
    lážno prisl.:
    lažno prikazati razmere; lažno napredne ideje
SSKJ²
láži... predpona v sestavljenkah (ȃ)
nanašajoč se na lažen: lažidemokracija; lažiznanstven
SSKJ²
lážibóg -á m, mn. lážibogôvi; im., tož. dv. lážibogôva in lážibogá (ȃ-ọ̑)
ekspr., za kristjane poganski bog: kip lažiboga
SSKJ²
lážidemokracíja -e ž (ȃ-ȋ)
ekspr. kar je le po videzu, na zunaj demokracija: svet lažidemokracije / publ. položaj lažidemokracij
SSKJ²
lážidemokrát -a m (ȃ-ȃ)
ekspr. kdor v resnici ni demokrat, čeprav se kot tak kaže: spor med fašisti in lažidemokrati
SSKJ²
lážimarksístičen -čna -o prid. (ȃ-í)
ekspr. ki je le po videzu, na zunaj marksističen: lažimarksistična sociologija
SSKJ²
lážimodriján -a m (ȃ-ȃ)
ekspr. kdor v resnici ni modrijan, čeprav se kot tak kaže: ne verjemi tem lažimodrijanom
SSKJ²
lažírati -am dov. in nedov. (ȋ)
šport. žarg., navadno v zvezi s tekma s podkupovanjem, dogovarjanjem zagotoviti določen izid: bil je kaznovan, ker je lažiral tekmo
SSKJ²
láživéda -e ž (ȃ-ẹ́)
ekspr. kar je le po videzu, na zunaj veda: veda in laživeda
SSKJ²
lážiznánost -i ž (ȃ-á)
ekspr. kar je le po videzu, na zunaj znanost: obsoditi lažiznanost
SSKJ²
lážiznánstven -a -o prid. (ȃ-ȃ)
ekspr. ki je le po videzu, na zunaj znanstven: lažiznanstvena metoda
SSKJ²
lážji -a -e prid. (ȃ)
1. primernik od lahek: ta kovček je precej lažji; olje je lažje kakor voda, od vode / današnja naloga je nekoliko lažja, toda daljša / zdaj je njegovo življenje lažje
2. v katerem osnovna značilnost nastopa v manjši stopnji: pri nesreči je dobil lažje poškodbe; lažje obolenje / lažji ranjenci
    lážje in láže stil. láglje prisl.:
    jaz ti lažje pomagam kot on; pri padcu se je lažje poškodoval; tam bo lažje vzgajal ljudi; če bomo složni, bomo lažje zmagali; to vprašanje je nekoliko lažje razumljivo
    ●     zdaj je lažje za denar lažje ga je zaslužiti; denarja je več; zdaj mu je lažje pri srcu duševno se bolje počuti; sam.: kaj lažjega še lahko dela; ekspr. nič lažjega kot to to je zelo lahko narediti, opraviti
    ♦     ped. načelo od lažjega k težjemu; 
prim. lahek
SSKJ²
lažník -a m (í)
star. lažnivec: kdor to trdi, je lažnik
SSKJ²
lažnív -a -o prid. (ī í)
1. ki (rad) laže: lažniv otrok; vem, da je lažniva / ekspr. lažniv jezik / ekspr. kakšen lažnivi kljukec si
// ki vsebuje laž, neresnico: lažnive besede; lažnive izpovedi prič; širiti lažnive vesti
2. ki le po videzu, na zunaj ustreza določenim normam, zahtevam; lažen: njegov patriotizem je lažniv; lažniva morala, prijaznost
// star. ki v resnici ni tak, kot se kaže: lažnivi prijatelji
    lažnívo prisl.:
    lažnivo govoriti; lažnivo idilični časi
SSKJ²
lažnívček -čka m (ȋ)
ekspr. manjšalnica od lažnivec: tole pa ni res, ti lažnivček
SSKJ²
lažnívec -vca m (ȋ)
kdor (rad) laže: ne verjemi mu, lažnivec je / kot psovka molči, lažnivec
SSKJ²
lažnívka -e ž (ȋ)
ženska, ki (rada) laže: ne verjamem ji, ker je lažnivka
SSKJ²
lažnívost -i ž (í)
lastnost, značilnost lažnivega človeka: končno je spoznal lažnivost teh ljudi / boj proti lažnivosti / ekspr. lažnivost sreče lažnost
SSKJ²
lážnost -i ž (á)
lastnost, značilnost lažnega: lažnost ovadbe / lažnost njegove morale / pisatelj dosledno biča vsakršno lažnost
SSKJ²
LCD -ja in -- [elcẹdé -êja] m (ẹ̑ ȇ) krat.
tanek, ploščat zaslon, ki prikazuje sliko s pomočjo tekočih kristalov: podatki so se izpisovali na velikem LCD-ju; računalnik z LCD-jem; LCD, bralnik in zvočniki / barvni LCD; prvi del zloženk: LCD-zaslon; LCD-prikazovalnik; LCD-televizor; LCD-zaslon
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
lè1 in le vez. (ȅ)
v protivnem priredju za omejevanje: govori lepo, le malo pretiho / elipt. vlaki prihajajo, le da z zamudo / naj gre, le bojim se, da bo prepozno vendar
SSKJ²
lè2 člen. (ȅ)
1. izraža omejenost na navedeno: to je le osnutek zakona; vzemi, pa le en kos; ekspr. eno uro le daj mir; ni ga udaril, le nahrulil ga je / vsem se je priljubil, ne le domačim; mika ga ne le denar, ampak tudi čast; nima le hiše, ampak tudi vrt / elipt.: le škoda, da ni zakurjeno; sreča le, da ni pil
// izraža popolno omejenost na navedeno dejanje; samo: jaz se le čudim, da ji ni ušel; brez moči si in lahko le gledaš, kako vse razpada / hoče le jesti in jesti
2. navadno v zvezi s pa krepi nasprotje s prej povedanim: vsega imajo, pa le niso srečni; ne bom igral, gledal bom pa le
// izraža nepričakovanost trditve: nazadnje je le priznal, da se je zmotil; sem pa le radoveden, kdo bo zdržal; če premislimo, si le visoko prišel / otrok je le otrok, mora se igrati; če pa le vztrajate, ga bom poklical
// v zvezi le da za omejevanje prej povedanega: tudi v naši tovarni imamo iznajditelje, le da premalo
3. navadno v zvezi s če poudarja pogojenost: plačal bi, če bi le mogel; če le sliši korak, že zalaja / tam nekaj pomeniš le, če imaš denar
♦ napravi kar tako, da je le samo zaradi videza
4. za oziralnimi zaimki ali prislovi poudarja poljubnost, posplošenost: kdor le more, gre v mesto; ostani tam, kolikor se le da dolgo / to je služba, kakor si je le moreš želeti
5. z vprašalnim zaimkom ali prislovom poudarja ugibanje: le kaj si bo mislil o nas? le kje boš dobil zdaj zdravnika? le zakaj je ni v službo? kaj le pomeni ta molk?
6. izraža spodbudo, poziv: le čakaj, te že ujamem; le nič ne jokaj / le začnimo / naj se le norčuje, saj se ne bo dolgo / elipt.: le počasi; le brez skrbi; ostani, le, če se ti ljubi
7. elipt., v zvezi z da, če izraža zadovoljnost, začudenje, zaskrbljenost: da ste le zdravi; da se le more tako sprenevedati; če le ni kaj hujšega
// izraža ukaz, željo: da te le ni sram; če bi se le dalo kam skriti
8. navadno v zvezi kot le izraža visoko stopnjo: zvit je kot le kaj; prijazen je bil kot le kdaj; podjetje je trdno kot le malokatero
SSKJ²
le3 členica, piše se z vezajem
1. publ. za poudarjanje kazalnega zaimka, ki se nanaša na zadnji samostalnik prejšnjega stavka: nekateri rodovi so se razvili v poljedelce, drugi v pastirje. Le-ti niso poznali stalne naselitve / iz štirih članov uprave so število le-teh zmanjšali zgolj na dva
2. star. za poudarjanje kazalnega zaimka ali prislova sploh: imel je samo še mater, le-ta pa je bila že priletna; pojdi le-sem sem(le); šel je k morju, od le-tam pa v hribe tam; le-tu ne bomo varni tu(le)
SSKJ²
le4 členica, za kazalnimi zaimki ali prislovi, piše se skupaj, prim. edinole, onile, semle, takole, tale, zdajle ipd.
SSKJ²
leacril in leakríl -a [leakríl] m (ȋ)
tekst. poliakrilnitrilno vlakno italijanske proizvodnje: navitek leacrila
// tkanina iz teh vlaken: zavese iz leacrila
SSKJ²
leader ipd. gl. lider ipd.
SSKJ²
leakril gl. leacril
SSKJ²
leasing ipd. gl. lizing ipd.
SSKJ²
leasingodajalec gl. lizingodajalec
SSKJ²
leasingojemalec gl. lizingojemalec
SSKJ²
lebdênje -a s (é)
glagolnik od lebdeti: lebdenje kapljic tekočine v plinu / lebdenje v vesolju
SSKJ²
lebdéti -ím nedov. (ẹ́ í)
1. biti, mirovati prosto, nepritrjen v prostoru nad tlemi: plankton lebdi v morju; prah lebdi v zraku; nad poljem lebdi lahna meglica / astronavt lebdi v vesoljski kabini; postovka lebdi nad njivami; pren., knjiž. jesensko razpoloženje je lebdelo nad pokrajino; nasmeh mu lebdi okoli ust
2. knjiž. biti neprestano prisoten v mislih, predstavah koga: materin obraz je lebdel v njegovi duši / pred duhom, pred očmi mu lebdi ideal svobode
    lebdèč -éča -e:
    v vodi lebdeči mikroskopsko majhni delci
SSKJ²
leblájtar -ja [tudi ləblajtar] m (á)
nav. slabš., nekdaj nižji uslužbenec, izvrševalec odločb finančne straže: leblajtarji so prežali na tihotapce
// mitničar: preden je zapeljal v mesto, je moral plačati leblajtarju
SSKJ²
léca -e ž (ẹ́)
star. prižnica: iti na leco; pridigar na leci
● star. v nedeljo so ju vrgli z lece bila sta oklicana, na oklicih
SSKJ²
lécati se -am se nedov. (ẹ̄)
nar. vzhodno pretegovati se, stegovati se: na vse mogoče načine se leca in zvija / kopalci se lecajo po pesku
SSKJ²
lecitín -a m (ȋ)
biol., kem. lipid, ki vsebuje fosfor in holin: lecitin deluje kot poživilo; lecitin v možganih, v rumenjaku
SSKJ²
léct -a m (ẹ̄)
pobarvano pecivo v obliki figur z okraski: kupiti otroku lecta; stojnice z lectom / konjiček, srce iz lecta
SSKJ²
léctar -ja m (ẹ̄)
izdelovalec ali prodajalec lecta: lectarji so že postavili stojnice
SSKJ²
léctarica -e ž (ẹ̄)
izdelovalka ali prodajalka lecta: fant ji je pri lectarici kupil veliko srce z napisom
SSKJ²
léctarski -a -o prid. (ẹ̄)
nanašajoč se na lectarje: lectarski izdelki / lectarska obrt / lectarske stojnice / ekspr. njihov okus je lectarski
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
léctarstvo -a s (ẹ̄)
lectarska obrt: opisati razvoj lectarstva / razstava lectarstva lectarskih izdelkov, priprav
SSKJ²
léctov -a -o prid. (ẹ̄)
nanašajoč se na lect: lectov piškot / lectovo srce
SSKJ²
léča -e ž (ẹ́)
1. prozorno telo, ki ga omejujeta dve ali ena kriva ploskev: brusiti, razbiti lečo; debela leča; močna leča daljnogleda; steklo za leče / očalne leče; pomanjševalne, povečevalne leče; sistem leč lečje / pog. posodi mi lečo povečevalno steklo, lupo; pren., knjiž. presojati kaj skozi lečo svojih nazorov
// anat. prozorni del zrkla za šarenico, ki s spreminjanjem debeline zbira svetlobo na mrežnici: poškodovati si lečo; napake leče / očesna leča
2. kulturna rastlina z vijoličastimi cveti in majhnimi stroki ali njeni sadovi: izbirati, kuhati lečo; krožnik leče
● bibl. prodati kaj za skledo leče zaradi trenutnih majhnih koristi odpovedati se čemu pomembnemu
♦ bot. vodna leča vodna rastlina z zelo majhnimi, listom podobnimi stebelci, Lemna; fiz. elektronska leča priprava za zbiranje, razprševanje curka elektronov; konkavne ali razpršilne leče ki so ob robu debelejše kot na sredini; konveksne ali zbiralne leče ki so ob robu tanjše kot na sredini; gorišče leče; fot. časovna leča del filmske kamere za omogočanje hitrega zaporedja posnetkov, ki jih projekcija pokaže v počasnem tempu; dostavna leča s katero se podaljšuje ali skrajšuje goriščna razdalja objektiva; nastavljalna ali naravnalna leča pri zrcalnem fotografskem aparatu, s katero se naravna ostrina slike na medlici; petr. leča plast kamnine ali rude, ki ima obliko leče
SSKJ²
léčast -a -o prid. (ẹ́)
podoben leči: lečasto jedro / tvorba lečaste oblike
♦ teh. lečasta glava vijaka
SSKJ²
léčen1 -čna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na lečo: lečna izboklina / lečna odprtina / lečna tvarina / lečna juha
SSKJ²
léčen2 -čna -o prid. (ẹ̄)
star. zdravilen: lečna zelišča
SSKJ²
lečén3 -a -o prid. (ẹ̑)
v zvezi koren lečen, po ljudskem verovanju zdravilna rastlina, ki ima nenavadno, skrivnostno moč: iskati koren lečen; pren., knjiž. družba je menila, da je našla koren lečen za to zlo
SSKJ²
léči1 léžem dov., lézi lézite; légel lêgla; nam. léč in lèč (ẹ́ ẹ̑)
1. namestiti se, spraviti se v vodoraven položaj: legel je in zaspal; razgrnil je plašč po tleh in legel; leči na posteljo, v travo; leči v senco; utrujen leči; leči na hrbet, vznak / pes je ubogljivo legel / kot ukaz psu lezi
// namestiti se, spraviti se v tak položaj zaradi spanja, počitka: pozno je že, legel bom; zjutraj je bila bolj trudna kot zvečer, ko je legla / legel je po polnoči šel spat; nar. dajati otroke leč spat / star. leči spat iti spat
// namestiti se, spraviti se v (pretežno) tak položaj zaradi bolezni: legel je pred tremi tedni / ekspr. legel je in umrl zbolel, obolel
2. knjiž. imeti spolni odnos: ni legel k njej iz ljubezni; leči s fantom
3. s prislovnim določilom namestiti se, razprostreti se na površini: prah je legel na pohištvo / dolge trepalnice so ji legle čez oči / gosti delci v tekočini ležejo na dno se usedejo
4. knjiž., s prislovnim določilom pojaviti se, nastopiti na površini: oblaki so legli čez nebo; sence so legle na ulico / megla je legla na polje
// z oslabljenim pomenom izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik: zgodaj je legel mrak; ko je legla noč, so se utaborili ko se je znočilo / mir je legel na pokrajino; pren. bridek molk je legel med njiju; na dušo ji je legla žalost
5. knjiž., s prislovnim določilom postati opazen, viden: grenkoba, trpkost mu je legla na obraz; nasmeh mu je legel na ustnice / prijazen izraz je legel na njegovo lice
6. preh., v zvezi z na povzročiti slabo duševno ali telesno počutje: leta so legla nanj s svojo težo; vsi ti dogodki so moreče legli nanje; brezoseb. težko je leglo nanj
● star. v nekaj dneh bo legla rodila; knjiž. sen jim je legel na oči zaspali so; knjiž. sonce je že leglo na strehe je začelo sijati na strehe; vznes. zdaj je legel k večnemu počitku, pod rušo, v grob, v zemljo še zadnji prijatelj umrl
SSKJ²
léči2 léžem nedov., lézi lézite; légel lêgla; nam. léč in lèč (ẹ́ ẹ̑)
v zvezi z jajčece, jajce izločati zaradi razmnoževanja: samica leže jajčeca; leči jajčeca v travo / nekatere živali ležejo jajčeca, druge rodijo žive mladiče / kokoši ležejo jajca nesejo
● nar. koklja leže enaindvajset dni vali
    léči se 
    začenjati živeti ob prihajanju iz jajčeca, jajca: piščanci se že ležejo / v močvirju se ležejo komarji
SSKJ²
lečílen -lna -o prid. (ȋ)
star. zdravilen: lečilna pijača / lečilna moč rastline
SSKJ²
léčin -a -o prid. (ẹ́)
nanašajoč se na leča 2; lečen1: lečin pire; lečina juha, enolončnica; lečina solata
SSKJ²
léčiti -im nedov. (ẹ́ ẹ̑)
star. zdraviti: lečiti bolnika; dolgo se je lečil v bolnišnici / lečiti jetiko, rano / lečiti rane, ki jih je povzročila vojna
    lečèč -éča -e:
    med. pacient je predložil napotnico lečečega zdravnika
SSKJ²
léčje -a s (ẹ̑)
fiz. skupina ali sistem leč: lečje v fotografskem aparatu, mikroskopu
SSKJ²
léčnik -a m (ẹ̑)
zastar. zdravnik: poklicati lečnika k bolniku
SSKJ²
lečúha -e ž (ū)
nar. zdravilna gozdna rastlina z drobnimi belimi ali rdečimi cveti v kobulih; ženikelj
SSKJ²
LÉD tudi léd -- ž (ẹ̑) elektr., krat.
dioda, ki ob prevajanju električnega toka sveti; svetleča dioda: pri vožnji na plin svetijo zelene LED; prvi del zloženk: LED-bliskavica; LED-osvetlitev; LED-svetilo / LED-dioda
SSKJ²
léd -ú tudi -a m (ẹ̑)
1. voda v trdnem stanju: led se dela, taja; dati v kozarec košček ledu; njena zadržanost se je tajala kakor led na soncu; noge imam kot led zelo hladne; ta človek je hladen kot led; roka je mrzla kot led / ledeniški led; umetni led; večni led ki stalno pokriva površje zemlje / ekspr., z oslabljenim pomenom led nezaupanja se je začel počasi tajati; pren., ekspr. po letu 1848 se je na Slovenskem začel tajati led
// ledena ploskev, plast: led je še pretanek, da bi nas držal; led se lomi, poka; led na jezeru se je udrl; prebil je led, da bi lovil ribe; na ledu mu je spodrsnilo; drsati se po ledu; pokrit z ledom; debel, gladek, tanek led / hokej na ledu; plesna revija na ledu / mn., knjiž. previsni ledovi
2. knjiž., ekspr. brezčutnost, velika hladnost: v njegovih prsih je led; led srca
● ekspr. led je bil prebit začetne težave, ovire so bile odpravljene; pog. deni steklenico piva na led v posodo, prostor z ledom, da se ohladi; knjiž., ekspr. črni oblaki nosijo pogubni led točo; ekspr. iti (komu) na led dati se prevarati, ukaniti; ekspr. speljati koga na led prevarati, ukaniti ga; knjiž., ekspr. ekspedicija je bila izgubljena v snegu in ledu v pokrajini, pokriti s snegom in ledom; (imeti) na jeziku med, v srcu led delati se prijaznega, v resnici pa biti hladen, nenaklonjen; sveti Matija led razbija, če ga ni, ga pa naredi okoli 24. februarja se vreme navadno spremeni iz zimskega v zgodnjepomladno ali obratno; preg. osel gre samo enkrat na led celo ne preveč pameten človek je po slabi izkušnji previden
♦ gastr. led zmes sladkorja in drugih primesi za oblivanje peciva; glazura; šport. jadranje na ledu šport, pri katerem se s posebnimi jadrnicami drsi po ledu; teh. suhi led ogljikov dioksid v trdnem stanju
SSKJ²
ledár -ja m (á)
nekdaj kdor prodaja ali razvaža led:
SSKJ²
ledárna -e ž (ȃ)
obrat, prostor za izdelavo ledu: ledarna v klavnici / montirati kompresorje v ledarni pri umetnem drsališču
SSKJ²
léden1 -dna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na led: ledna debelina / ledna voda curlja v kotanjo
♦ alp. ledni klin klin za zabijanje v led pri plezanju; ledno kladivo; šport. ledni stadion stadion z ledeno ploskvijo za drsanje in igre na ledu; zool. severni ali ledni kit
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
léden2 -dna -o prid. (ẹ̑)
zastar. ledven: ledno območje telesa
SSKJ²
ledén3 -a -o prid. (ẹ̑)
1. ki je iz ledu: sneg je bil pokrit z ledenimi kristali; ledena ploskev stadiona; ledene plošče na reki; na vodi se dela ledena skorja / ledena gora velika gmota ledu, plavajoča po morju; ledene rože cvetlicam podobne tvorbe iz ledu na šipah; od streh visijo ledene sveče podolgovate tvorbe iz ledu / knjiž., ekspr. ladja se je komaj rešila iz ledenega objema
// pokrit z ledom: spodrsniti na ledeni cesti; smučišče je ledeno
2. nav. ekspr. ki ima zelo nizko temperaturo: leden curek vode; voda je ledena / njene roke so ledene / Severno ledeno morje
// ki vzbuja, povzroča občutek hudega mraza: ledena burja; pozimi je njegova soba ledena / leden pot mu je stopil na čelo
3. ekspr. ki vsebuje, izraža veliko nenaklonjenost, odklanjanje: odgovoriti z ledenim glasom; iti z ledenim obrazom mimo; ošvrkniti z ledenim pogledom; doživeti leden sprejem; ledene besede / odnosi med njima so ledeni
4. ekspr. ki se sploh ne da vplivati čustvom: to je leden človek; prosili so jo, pa je ostala ledena / ukrepati z ledenim mirom; njeno ledeno srce
// ki sploh ne izraža čustev: nobena mišica se ni zganila na njegovem ledenem obrazu; pogledati z ledenimi očmi
5. ekspr. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji, v močni obliki: leden mraz je nastopil / leden obup, strah; to ga navdaja z ledeno grozo
● ledeni možje ali ledeni svetniki čas zadnjih pomladanskih ohladitev od 12. do 14. maja, ko so na koledarju Pankracij, Servacij, Bonifacij
♦ agr. ledeni drobir umetno pridobljen led v obliki lusk; gastr. ledena bomba slaščica v obliki bombe iz sladoleda; ledena kava kava z dodatkom sladoleda in stepene smetane; geogr. ledena jama kraška jama, v kateri se ohrani led vse leto ali velik del leta; geol. ledena doba starejša doba kvartarja; šport. ledeni stadion ledni stadion
    ledéno prisl.:
    od gor je ledeno pihalo; kaj mi je vse to mar, je rekel ledeno; ledeno zavrniti koga; ledeno hladni odnosi; ledeno modra barva svetlo modra z belkastim odtenkom; voda je ledeno mrzla; ledeno mirno pojasniti / v povedni rabi: na pločniku je bilo ledeno; danes je zunaj ledeno
SSKJ²
ledénec -nca m (ẹ̄)
knjiž. sladkor v velikih prosojnih kristalih; kandis: hrustati ledenec; košček ledenca
SSKJ²
ledenéti -ím nedov. (ẹ́ í)
1. knjiž. spreminjati se v led; zmrzovati: voda ledeni
// prekrivati se z ledom: cesta, drevje ledeni
2. ekspr. postajati zelo hladen, mrzel: koža na rokah mu je ledenela
3. ekspr. čutiti velik strah, grozo: jetniki so ledeneli ob paznikovem divjanju / ljudem je ledenela kri po žilah; srce ji ledeni, ko to posluša
SSKJ²
ledeníca -e ž (í)
1. shramba, stavba za led: voziti led v ledenico; streslo ga je, kot bi bil v ledenici
// nekdaj manjši prostor ali naprava z ledom za shranjevanje pokvarljivega blaga, zlasti živil: pod stopnicami je stala stara ledenica / nar. dati meso v ledenico v hladilnik
2. geogr. kraška jama, v kateri se ohrani led vse leto ali velik del leta: planota s prepadi in ledenicami
3. ekspr. ledeno mrzla voda, zlasti ob izviru: piti ledenico
● ekspr. moja soba je prava ledenica v njej je zelo mrzlo
SSKJ²
ledeník -a m (í)
iz snega nastala velika gmota ledu, ki počasi drsi navzdol: ledenik se topi; alpinisti prečkajo ledenik; snežišča in ledeniki / dolinski, gorski ledeniki
♦ geogr. čelo ledenika spodnji konec
SSKJ²
ledeníški -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na ledenik: ledeniške razpoke; ledeniško delovanje / obširen ledeniški svet
♦ alp. ledeniške dereze dereze s kratkimi konicami za hojo po ledu; geogr. ledeniški jezik spodnji del ledenika; ledeniški potok potok, ki teče izpod ledenika; ledeniška dolina dolina, ki jo je izoblikoval ledenik; ledeniško jezero jezero, nastalo na svetu, ki ga je pokrival ledenik
SSKJ²
ledeníti -ím nedov. (ī í)
1. knjiž. spreminjati v led: ledeniti tekočino; pren., ekspr. nečloveške razmere so mu začele ledeniti srce in čustva
2. ekspr. delati kaj zelo hladno, mrzlo: oster veter mu ledeni roke
3. ekspr., v zvezi s kri, srce povzročati velik strah, grozo: kriki mu ledenijo kri; strašni prizori so ji ledenili srce
    ledeníti se 
    ledeneti: kri se mu je ledenila po žilah
    ledenèč -éča -e:
    kri ledeneče vpitje
SSKJ²
ledenják -a m (á)
knjiž. ledenik: sonce se slepeče odbija od ledenjakov
● nar. ledenjaki ledeni možje
SSKJ²
ledénka -e ž (ẹ̄)
vrtn., navadno v zvezi ljubljanska ledenka glavnata spomladanska solata s krhkimi listi: gojiti ljubljansko ledenko
♦ bot. želatinasta ledenka užitna belkasta zdrizasta goba, ki raste na štorih iglavcev, Pseudohydnum gelatinosum
SSKJ²
ledenodôben -bna -o prid. (ó ō)
nanašajoč se na ledeno dobo: ledenodobne usedline; ledenodobne živali
♦ antr. ledenodobni človek človek iz ledene dobe, ki je živel v votlinah, jamah
SSKJ²
ledénost -i ž (ẹ̑)
knjiž., ekspr. brezčutnost, velika hladnost: ledenost v njegovih besedah
SSKJ²
ledi gl. lady
SSKJ²
lédica -e ž (ẹ̑) elektr. žarg.
svetleča dioda [LED]: ko je disk mlel podatke, je ledica stalno utripala; ledice na armaturni plošči; svetilka z modrimi ledicami
SSKJ²
lédik tudi lédig -- prid. (ẹ́)
nižje pog. neporočen, samski: on je še ledik
SSKJ²
ledína -e ž (í)
1. neobdelana zemlja: kopati, orati ledino; krčenje ledine / neobdelana ledina; pren., ekspr. v tej stroki je povsod še trda ledina; orati ledino kritike, v kritiki
// opuščena, s travo zarasla njiva: kjer je nekoč raslo žito, je zdaj ledina; visoka trava na ledinah / pustil je zemljo v ledino ni je več obdeloval
2. star. s travo porasel svet: ledine so že zelene
SSKJ²
ledínski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na ledino: ljudje so se izselili in svet je kmalu postal ledinski in gozdnat
♦ jezikosl. ledinsko ime ime njive, travnika, gozda
SSKJ²
ledírati -am dov. in nedov. (ȋ)
knjiž. poškodovati, raniti: oster pesek je pri padcu lediral kožo
    ledíran -a -o:
    ledirana znamka; ledirano tkivo
SSKJ²
ledíšče -a s (í)
1. knjiž. kraj, prostor, pokrit z ledom: plezati čez skale in ledišča; strmo ledišče / antarktična ledišča / na ledišču je vse pripravljeno za tekmovanje na drsališču
2. fiz. temperatura, pri kateri se ob navadnem tlaku tali led: ohladiti do ledišča; ledišče [0 °C] in vrelišče
SSKJ²
lédje -a s (ẹ́)
nav. mn. del hrbta tik pod pasom ob ledvicah: policist z gumijevko ob ledjih; bolečine v ledjih / kamen je psu priletel v ledja / pogledala ga je, on pa ji je molče obrnil ledja obrnil se je tako, da je videla njegovo hrbtno stran / pokriti si ledja
● star. zvil je predpasnik in si ga pripel okrog ledij okrog pasu
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
lédnica -e ž (ẹ̑)
anat. ploščata parna kost medenice za oporo črevesja; črevnica: lednica in sednica
SSKJ²
ledník -a m (í)
star. ledenik: iti čez lednik
SSKJ²
ledolomílec -lca [tudi ledolomiu̯ca] m (ȋ)
ladja za odpiranje plovnih poti po (deloma) zamrznjeni vodi: ledolomilci v Severnem ledenem morju
SSKJ²
ledomát -a m (ȃ)
električna naprava za izdelavo ledenih kock: hladilnik z ledomatom
SSKJ²
ledôvje -a s (ȏ)
velika količina ledu, led: na senčni strani gorske stene se grmadi ledovje; ledovje na reki poka; ledovje ob tečaju
SSKJ²
lédven -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na ledje: pri padcu si je poškodoval desni ledveni del; ledvene mišice / ledvene bolečine zaradi ledvičnih bolezni / moški tega plemena nosijo ledvena oblačila / odreti križni in ledveni del zaklane živali / zastar. ledvena pečenka ledvična pečenka
♦ anat. ledvena vretenca vretenca med prsnimi in križnimi vretenci; med. ledveni usek nenadne ostre bolečine v ledjih ali v križu; lumbago
SSKJ²
ledvíca -e ž (í)
nav. mn. parni organ v trebušni votlini, ki odstranjuje iz krvi sečne snovi in jih izloča v obliki seča: izrezati ledvico; funkcija, vnetje ledvic; biti bolan na ledvicah / kupiti telečje ledvice / svinjske ledvice v omaki
♦ med. presaditi ledvico; umetna ledvica naprava, ki opravlja funkcije ledvice zunaj telesa
SSKJ²
ledvíčast -a -o prid. (í)
podoben ledvici: ledvičasti gomolji / ledvičasta oblika
♦ bot. ledvičasti list; zool. ledvičasti škržek potočna školjka, ki daje bisere, Unio reniformis
SSKJ²
ledvíčen -čna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na ledvico: ledvično tkivo / ledvično vnetje; med. žarg. ledvična dieta dieta za bolne na ledvicah
♦ anat. ledvični meh votlina v sredi ledvice, v kateri se zbira seč; ledvične čašice lijakaste votlinice v ledvični sredici; ledvična sredica notranji del ledvice; gastr. ledvična pečenka meso s spodnjega dela telečjega hrbta z delom ledvice; jed iz tega mesa; med. ledvični kamen trda, kamnu podobna tvorba iz snovi, ki so v seču
SSKJ²
ledvíčka -e ž (í)
nav. ekspr. manjšalnica od ledvica: kupiti svinjsko ledvičko / ledvičke v omaki
♦ med. ledvici podobna posoda, ki se uporablja pri negi bolnikov
SSKJ²
léga1 -e ž (ẹ́)
1. način, kako je kaj nameščeno glede na svojo daljšo os in določeno ravnino: veja se je znebila snega in se vrnila v prejšnjo lego; hraniti steklenice v ležeči legi; pokončna, vodoravna lega; lega dlačic na tkanini / mišice držijo lobanjo v potrebni legi / železniški signal je v legi Stoj
// način, kako je kaj vodoravno nameščeno: spremenila je lego, ker ji je postalo neudobno; namestil se je v primerno lego; knjiž. levostranska lega v spanju / pri taki poškodbi je nujna lega na hrbtu, vznak
2. navadno s prilastkom kar izraža prostorski odnos česa do česa drugega: centralna lega trga; odročna lega vasi; otoška lega države; dominantna lega stavbe; medsebojna lega / določiti lego točke v ravnini; ugotoviti lego ladje, letala / lega organa v organizmu / učenci ugotavljajo geografsko lego krajev na zemljevidu geografsko širino in dolžino
3. s prilastkom, z oslabljenim pomenom kraj, prostor z značilnostmi, kot jih določa pridevnik: po sončnih legah je sneg že skopnel; v zavetni legi je toplo v zavetju; publ.: v višjih legah je zapadel sneg; v severnih zemljepisnih legah je življenje trdo v deželah, krajih na severu / imeti lego soba ima severno lego je obrnjena, usmerjena proti severu; kraj ima slikovito lego; njiva ima sončno lego je obrnjena, usmerjena proti soncu / nekatere vinogradniške lege niso več zasajene s trto za vinogradništvo primerna zemljišča
4. tram, na katerem kaj sloni, leži: lege pri mostičku so trhle; leseni pod na legah / hrastove lege
// lesena podloga za sode v kleti: sesti na lego zraven soda; valiti sod na lege
5. glasb., navadno s prilastkom območje ali del območja človeškega glasu, instrumenta: igrati violončelo v nizki legi; pevčev glas je v vseh legah izenačen / altovska, basovska lega / pevka ne more več zapeti tonov v visoki legi; pren., knjiž. čustvena lega pripovedi
// položaj leve roke pri prijemih na godalih in brenkalih: violinska igra zahteva od levice menjavo leg / prva, sedma lega
6. star. plast3: med posameznimi legami sadja je lesna volna
● pog. avtomobil ima dobro lego na cesti ga ne zanaša na ovinkih, pri hitri vožnji; knjiž. v razburjenju je zašla v višjo lego začela govoriti z višjim glasom; knjiž. govoriti v nizki z nizkim, v tenorski legi z visokim glasom
♦ fiz. indiferentna lega ravnovesna lega, pri kateri ob premikanju telesa težišče ne spremeni svoje višine; labilna lega ravnovesna lega, pri kateri je težišče telesa v najvišji možni legi; ravnovesna lega v kateri telo vztraja, dokler ne nastopi nova zunanja sila; stabilna lega ravnovesna lega, pri kateri je težišče telesa v najnižji možni legi; grad. kapna lega tram ostrešja, ki drži, nosi spodnji del škarnikov; slemenska lega tram ostrešja, ki drži, nosi zgornji del škarnikov; vmesna lega tram ostrešja, ki drži, nosi srednji del škarnikov; jezikosl. lega jezika pri izgovoru; med. glavična lega ploda v maternici lega z glavo navzdol; strojn. mrtva lega pri kateri sta ojnica in ročica batnega stroja v eni črti; trg. lega deset pol papirja
SSKJ²
léga2 -e ž (ẹ́)
glagolnik od leči2: lega jajc in valjenje / piščanci ene lege enega gnezda
SSKJ²
legácija -e ž (á)
polit. diplomatsko predstavništvo kake države v tuji državi, za stopnjo nižje od veleposlaništva; poslaništvo: osebje legacije
SSKJ²
legacíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na legacijo: legacijsko osebje / legacijski svetnik
SSKJ²
legálen -lna -o prid. (ȃ)
1. ki je v skladu z zakoni, predpisi, zakonit: legalno delovanje društva; legalno trgovanje / doseči kaj po legalni poti
// z zakonom priznan ali dovoljen: stranka je legalna / predsednik legalne vlade / šalj. ali je to tvoj legalni zaročenec
2. knjiž. nanašajoč se na zakon; zakonski2: študirati legalni osnutek; legalna definicija
    legálno prisl.:
    kako je prestopil mejo: legalno ali ilegalno? v tem kraju je živel legalno
SSKJ²
legalíst -a m (ȋ)
knjiž. kdor se pretirano ravna po zakonih, predpisih: velik legalist je, manjka mu prožnosti
SSKJ²
legalitéta -e ž (ẹ̑)
knjiž. zakonitost, legalnost: pri svojem delu vselej spoštuje legaliteto / njegovo ravnanje ne temelji na legaliteti / legaliteta gibanja
SSKJ²
legalizácija -e ž (á)
glagolnik od legalizirati: nasprotovati legalizaciji splava; legalizacija stranke / to je legalizacija samovolje / legalizacija podpisa
SSKJ²
legalízem -zma m (ī)
dosledno, strogo upoštevanje pravne zakonodaje: fanatični, togi legalizem; bitka za doslednost in legalizem
SSKJ²
legalizírati -am dov. in nedov. (ȋ)
1. z zakonom dovoliti, priznati, kar prej ni bilo dovoljeno ali priznano, uzakoniti: legalizirati splav
// dovoliti, priznati, kar prej ni bilo dovoljeno ali priznano sploh: dopuščati napake in jih s tem legalizirati; ta praksa se zdaj legalizira
// spraviti v sklad z zakoni, predpisi: legalizirati svojo posest orožja; končno sta legalizirala svoje skupno življenje
2. knjiž. uradno potrditi, overoviti: legalizirati listino; pri sodišču legalizirati podpise na pogodbi
    legalizíran -a -o:
    legalizirana stranka
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
legálnost -i ž (ȃ)
lastnost, značilnost legalnega, zakonitost: legalnost delovanja, postopka / spor med vestjo in legalnostjo
SSKJ²
légar -ja m (ẹ̄)
star. (trebušni) tifus, pegavica: umreti za legarjem / pegasti, trebušni legar
SSKJ²
legát1 -a m (ȃ)
1. rel. papežev odposlanec na kaki veliki verski prireditvi: legat na evharističnem kongresu; sprejem legata / papežev legat
2. pri starih Rimljanih pooblaščenec, odposlanec, namestnik v vojaških ali upravnih zadevah:
SSKJ²
legát2 -a m (ȃ)
pravn. kar kdo v oporoki zapusti fizični ali pravni osebi, ne da bi jo postavil za dediča, volilo: izplačati legate; zapustiti velik legat dijaškemu domu
// odredba, določilo o tem v oporoki: to vsoto je dobil na podlagi legata
SSKJ²
legát3 -a m (ȃ)
zool. živo pisana ptica, ki se hrani s čebelami in drugimi žuželkami; čebelar1:
SSKJ²
légati -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑)
1. nameščati se, spravljati se v vodoraven položaj: vojaki so legali in vstajali; legati v posteljo; poleti rad lega v senco
// knjiž. hoditi spat: navajen je, da pozno lega / star. poleti so trudni legali spat
// knjiž. zbolevati, obolevati: ljudje so še vedno legali in celo umirali
2. knjiž. imeti spolne odnose: pijan je legal k njej
3. s prislovnim določilom nameščati se, razprostirati se na površini: prah lega na travo ob cesti in jo duši
4. knjiž., s prislovnim določilom pojavljati se, nastopati na površini: na dolino so začele legati dolge sence / megla je legala na jezero
// z oslabljenim pomenom izraža nastopanje stanja, kot ga določa samostalnik: mrak, noč lega (na pokrajino) / mir lega na zemljo; pren. čuden hlad mu lega v srce; težka mora lega na ljudi; na dušo mu legajo skrbi
5. knjiž., s prislovnim določilom postajati opazen, viden: na obraz ji lega rdečica
● knjiž. sonce je legalo k počitku zahajalo; knjiž. spanec ji lega na oči postaja zaspana; brezoseb., knjiž. lega jim na pljuča, zato kašljajo duši jih; knjiž. dim težko lega na prsi ovira, otežuje dihanje
SSKJ²
legáto prisl. (ȃ)
glasb., označba za način izvajanja vezano: igrati legato
    legáto -a m
    izvajanje tonov brez prekinitve med njimi: izrazno lep in poln legato
SSKJ²
legén tudi lêgen -éna m (ẹ̑; é ẹ́)
zool. nočna ptica selivka rjavo rdeče barve, Caprimulgus europaeus: iz gozda se sliši klic legena
SSKJ²
legénda -e ž (ẹ̑)
1. lit. pripoved, v kateri nastopa Kristus, Marija ali svetniki: brati, poslušati legende; legenda o sv. Petru / legenda pripoveduje, da je Kristus prišel nekoč na Kras / po legendi je sv. Jurij premagal zmaja
2. knjiž. pripoved, zgodba, zlasti o nenavadnih pojavih, dogodkih, ljudeh: ljudstvo je obdalo kralja Matjaža z legendami; vedel sem za legendo o zakladu, ki je menda tam zakopan; o tem kroži mnogo legend / zanimive legende o pesniku
// nav. ekspr. neresnična pripoved, izmišljotina: to niso legende, ampak dejstva
3. ekspr., navadno v povedni rabi kdor zaradi nenavadnih, izrednih lastnosti vzbuja občudovanje: hrabri bojevnik je postal legenda / življenje tega človeka je že legenda
● Matija Gubec je že prešel v legendo je postal legendaren
4. navodilo za razumevanje ustaljenih, dogovorjenih znakov: legenda k zemljevidu, na skici / razstavne muzejske zbirke so bile pomanjkljivo opremljene z legendami
5. num. napis (na novcu, pečatu): spremeniti legendo pečata
SSKJ²
legendáren -rna -o prid. (ȃ)
1. nanašajoč se na legenda 1: dramsko delo po legendarnih motivih / legendarne in mitološke pesmi
2. ki v resnici ne obstaja ali ni tako slaven, kot se o njem pripoveduje: legendarni kralj Matjaž; legendarni vitezi srednjeveških romanov
3. ekspr. ki vzbuja občudovanje, zlasti zaradi junaštva: legendarni Pohorski bataljon; legendarni junaki iz osvobodilnih bojev; borec za pravico je postal legendarna osebnost / legendarna bitka; njegovo legendarno junaštvo
    legendárno prisl.:
    biti legendarno hraber
SSKJ²
legendárnost -i ž (ȃ)
lastnost, značilnost legendarnega: legendarnost motiva / prikazovati legendarnost bojev s sovražnikom / narodne junake je ljudstvo obdalo z legendarnostjo
SSKJ²
legénden -dna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na legendo: zbirati legendno blago / legendno občutje
SSKJ²
lèghórn -- prid. (ȅ-ọ́)
vet., v zvezah: leghorn kokoš kokoš leghorn pasme; leghorn pasma pasma lahke kokoši bele barve, ki se goji zaradi jajc
SSKJ²
lèghórnka -e ž (ȅ-ọ́)
pog. kokoš leghorn pasme: rediti leghornke
SSKJ²
légica -e ž (ẹ̑) nav. mn., pog.
vsak od elementov igrače v obliki kock, kvadrov za sestavljanje, oblikovanje poljubnega predmeta; lego kocka: najraje se igra z legicami; sestavljenke in legice
SSKJ²
lêgice -gic ž mn. (ȇ)
hlačne nogavice brez stopala: nositi legice; črne, enobarvne, vzorčaste legice; usnjene legice; kavbojke, škornji in legice
SSKJ²
légija -e ž (ẹ́)
1. pri starih Rimljanih osnovna vojaška enota, približno 5000 mož: poveljnik zmagovite legije / rimske legije
2. navadno s prilastkom, v nekaterih državah vojaška enota za posebne namene, sestavljena iz prostovoljcev ali najetih vojakov: ustanoviti legijo / češka legija v prvi svetovni vojni; tujska legija nekdaj francoska kolonialna vojska iz najetih tujcev
// ekspr. vojaška enota sploh: pohod fašističnih legij proti Jugoslaviji
3. knjiž., ekspr., z rodilnikom velika množina: legije komarjev se dvigajo iz močvirja; legija oboževalcev / legija črtic
● križec častne legije ali legije časti francosko odlikovanje za civilne in vojaške zasluge
SSKJ²
legijón -a m (ọ̑)
ekspr. velika množica: legijoni so šli za njim
// z rodilnikom velika množina: legijon mravelj napada vsiljivca; legijoni padlih in ranjenih / problemov je legijon zelo veliko
SSKJ²
légijski -a -o prid. (ẹ́)
nanašajoč se na legija 1, 2: legijski tabor / legijski komandant
SSKJ²
legionár -ja m (á)
pripadnik legije 1, 2: težko oboroženi rimski legionarji / poljski legionarji v prvi svetovni vojni; legionar tujske legije
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
legionárski -a -o prid. (á)
nanašajoč se na legionarje: legionarska vojska / legionarski boji
SSKJ²
legionéla -e ž (ẹ̑)
bakterija Legionella pneumophila: v vodovodnem omrežju so ugotovili povišano vrednost legionele; ukrepi proti legioneli; okužba z legionelo / bakterija legionela
SSKJ²
legionelóza -e ž (ọ̑) med.
bolezen, ki jo povzroča bakterija legionela: izbruh, epidemija legioneloze; v slovenskih bolnišnicah je razmeroma malo primerov legioneloze; sum na legionelozo; bolnik z legionelozo
SSKJ²
legíranje -a s (ȋ)
glagolnik od legirati: legiranje jekla / legiranje juhe
SSKJ²
legírati -am dov. in nedov. (ȋ)
1. metal. kovini ali zlitini dodati kak drug element: legirati jeklo; legirati aluminij s silicijem
2. gastr. dodati juhi, omaki mešanico rumenjaka in smetane, da se maščoba enakomerno porazdeli in jed izboljša, vezati: legirati juho
    legíran -a -o:
    legirana omaka; legirano jeklo
    ♦     teh. legirano olje
SSKJ²
legislatíva -e ž (ȋ) pravn.
1. pravica do izdajanja zakonov; zakonodajna oblast1: državni zbor ima legislativo
2. telo, ki ima zakonodajno oblast; zakonodajno telo: delo legislative
3. zakonodaja: legislativa s premoženjskega področja
SSKJ²
legislatíven -vna -o prid. (ȋ)
pravn. zakonodajen: legislativni dokumenti / legislativna oblast
SSKJ²
legislatúra -e ž (ȗ) pravn.
1. doba, za katero je zakonodajno telo izvoljeno, sklic: ob koncu legislature
2. zakonodaja
SSKJ²
legíst -a m (ȋ)
nekdaj strokovnjak za civilno pravo: legisti in kanonisti
SSKJ²
legitimácija -e ž (á)
1. potrdilo v obliki kartončka, knjižice ali magnetne kartice o članstvu ali usposobljenosti, pravicah kake osebe, izkaznica: nimam pri sebi legitimacije; izdati komu legitimacijo; na zahtevo pokazati legitimacijo / policist je zahteval od njega legitimacijo zahteval, da pokaže legitimacijo; nalepiti fotografijo v legitimacijo / članska, novinarska, sindikalna legitimacija; osebna legitimacija ki dokazuje istovetnost osebe; osebna izkaznica; pren. kultura je legitimacija, ki omogoča vstop med evropske narode
2. publ. usposobljenost, upravičenost, pravica: za to službo nima potrebne legitimacije; zaradi prestopka je izgubil legitimacijo, da zastopa svoje društvo; človek s tako znanstveno legitimacijo ima dostop na vse univerze
♦ pravn. aktivna legitimacija upravičenost biti tožnik; pasivna legitimacija upravičenost biti toženec; legitimacija otroka nekdaj pozakonjenje, pozakonitev
SSKJ²
legitimacíjski -a -o (ȋ)
pridevnik od legitimacija: imeti legitimacijske listine v redu
SSKJ²
legitímen -mna -o prid. (ȋ)
1. osnovan na pravu, zlasti na zakonu, zakonit: legitimna vlada / legitimni predstavniki ljudstva / legitimni dedič; pren. fantastika je legitimni otrok fantazije
2. nav. ekspr. ki je v skladu s splošno veljavnimi pravicami, normami: ta odgovor je moja legitimna obramba
3. ki izvira iz veljavne zakonske zveze, zakonski: legitimni sin / legitimna žena
    legitímno prisl.:
    legitimno zastopati koga
SSKJ²
legitimíranje -a s (ȋ)
glagolnik od legitimirati: obvezno legitimiranje pri prevzemu denarja / formalnosti pri legitimiranju in adoptiranju
SSKJ²
legitimírati -am dov. in nedov. (ȋ)
1. zahtevati od koga, da dokaže, zlasti z osebno izkaznico, svojo istovetnost: policist ga je legitimiral
2. knjiž. napraviti, da kaj postane legitimno: legitimirati svojo oblast
♦ pravn. legitimirati otroka pozakoniti
    legitimírati se 
    dokazati, zlasti z osebno izkaznico, svojo istovetnost, pripadnost: vratar je zahteval, naj se legitimiram; legitimirati se policijskemu uradniku
    legitimíran -a -o:
    vsi potniki na vlaku so bili legitimirani / publ. biti legitimiran za kaj usposobljen, upravičen
SSKJ²
legitimíst -a m (ȋ)
zgod. pristaš legitimizma: politično je bil legitimist
SSKJ²
legitimístičen -čna -o (í)
pridevnik od legitimizem: legitimistična miselnost
SSKJ²
legitimitéta -e ž (ẹ̑)
upravičenost, temelječa na pravni podlagi: sistem daje legitimiteto konkretnim odločitvam; jemati komu politično legitimiteto; visoka stopnja demokratične, pravne legitimitete
SSKJ²
legitimízem -zma m (ī)
zgod. nazor, da ima vladar nedotakljivo pravico do prestola: biti zagovornik legitimizma
// nazor, da je obstoječa politična ureditev v monarhiji nedotakljiva: legitimizem ni upošteval vedno bolj perečega narodnostnega vprašanja v Avstro-Ogrski
SSKJ²
legitímnost -i ž (ȋ)
lastnost, značilnost legitimnega: legitimnost predstavnikov
SSKJ²
lêglo -a s (é)
1. knjiž., navadno s prilastkom istočasno skoteni mladiči; gnezdo: rejec psov ni bil zadovoljen s prevelikim leglom; uničiti leglo miši; prodati vse leglo prašičkov / kupiti mladiča iz pomladanskega legla
// gnezdo, ležišče: zaslediti zajčevo leglo; zbežati v svoje leglo
2. kotitev: skrbeti za psico v času legla
3. s prilastkom kraj, kjer se kaj pojavlja v veliki meri in od koder se širi: močvirja so legla malarije; bolezensko leglo; leglo okužb / slabš.: zanemarjena predmestja so legla zločinov; uničiti leglo anarhije
4. zool. organ nekaterih žuželk za odlaganje jajčec: zelena kobilica odlaga jajčeca z leglom v zemljo
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
légnar -ja m (ẹ́)
1. lesena podloga za sode v kleti; lega1: položiti sod na legnarje; hrastovi legnarji
2. vsak od dveh poševno ležečih tramov za nakladanje, razkladanje težkih predmetov: spuščati hlode, sod s tovornjaka po legnarjih
// vsak od dveh vzporednih tramov na vozu, kadar se prevažajo težki predmeti: legnarji so škripali pod težo zabojev
SSKJ²
légnat -i ž (ẹ̄)
star., v prislovni rabi, v zvezi z z lagodno, počasi: delati z legnatjo; nikar ne hiti, le počasi, lepo z legnatjo
SSKJ²
légoregistrirana blagovna znamka -- v prid. rabi (ẹ̑)
nav. mn., v zvezi lego kocka vsak od elementov igrače v obliki kock, kvadrov za sestavljanje, oblikovanje poljubnega predmeta: igrati se z lego kockami; sam.:, pog. igrati se z lego
SSKJ²
legumín -a m (ȋ)
biol., kem. beljakovina v stročnicah:
SSKJ²
leguminóza -e ž (ọ̑)
nav. mn., knjiž. stročnica, metuljnica: gojiti leguminoze
SSKJ²
legúra -e ž (ȗ)
metal. zmes, spojina ali raztopina dveh ali več kovin ali kovine in nekovine, ki se dobi s taljenjem; zlitina: proizvesti novo leguro; lahko taljive legure; legura jekla in titana
SSKJ²
legván -a m (ȃ)
zool. zelo velik kuščar s kožno gubo pod vratom, živeč v Srednji in Južni Ameriki, Iguana: zeleni legvan
SSKJ²
léha -e ž (ẹ́)
1. nar. njiva, zlasti ožja: zorati lehe; velike lehe / lehe žita
// del njive med dvema razoroma; ogon: šel je po njivi kar čez lehe in razore
2. star. oddeljena ploskev obdelane zemlje na vrtu; greda2: opleti leho; leha tulipanov; pren. pesnik je povezal cvetje svoje lehe
SSKJ²
lehnják -a [tudi ləhnjak] m (á)
lahka luknjičava apnena kamnina: voda teče čez mah in na njem se nabira lehnjak
SSKJ²
leica -e [lájka] ž (ȃ)
maloslikovni fotografski aparat nemške tovarne Leitz: fotografirati z leico
// pog. maloslikovni fotografski aparat sploh: kupiti japonsko leico; v prid. rabi:, fot.: leica film film, širok 35 mm; leica format format posnetka z mero 24 × 36 mm
SSKJ²
leidenski gl. leydenski
SSKJ²
leitmotiv in lájtmotív -a [lájtmotív-] m (ȃ-ȋ)
lit. žarg. namenoma se ponavljajoči motiv v umetniškem delu; vodilni motiv: hrepenenje je leitmotiv v Cankarjevih delih
SSKJ²
lêj1 -a m (ȇ)
denarna enota Romunije: sto lejev
// kovanec v vrednosti te enote:
SSKJ²
lêj2 in lèj -te medm. (ȇ; ȅ)
pog. glej: lej, kaj sem odkril / lej, ti si moje zadnje upanje / dotakne se ga, in lej, še je živ; lej, lej, to je pa novo / lejte, kakšna sreča
SSKJ²
lék1 -a m (ẹ̑)
1. knjiž. zdravilo: ozdravel je brez lekov; močen lek / te besede so bile lek srcu, za srce; iskati lek za družbeno krizo
● knjiž., ekspr. za to bolezen ni leka ta bolezen se ne da ozdraviti
2. nar., v prislovni rabi, v zvezi za lek malo, nekoliko: za lek prekratek / za lek poprimi / To je železni kršec, železo in žveplo. Zlata ni v njem, niti za lek (F. Erjavec)
SSKJ²
lék2 -a m (ẹ̑)
denarna enota Albanije: vrednost leka
SSKJ²
lekár -ja m (á)
1. star. izdelovalec zdravil, lekarnar: kupiti kapljice pri lekarju
2. zastar. zdravnik
SSKJ²
lekárna -e ž (ȃ)
1. zdravstvena ustanova, ki izdeluje, pripravlja, izdaja zdravila: kupiti zdravilo v lekarni; dežurna lekarna ki je odprta ponoči ali med prazniki
// prodajalna z istimi, podobnimi nalogami: imeti lekarno
// poslopje, prostori te ustanove, prodajalne: prenoviti lekarno
2. navadno s prilastkom zbirka zdravil, potrebščin za prvo pomoč ali za preprosto zdravljenje: izpopolniti lekarno / domača, hišna, šolska lekarna; popotna, ročna lekarna / obesiti domačo lekarno na steno v kopalnici omarico z najnujnejšimi zdravili
SSKJ²
lekárnar -ja m (ȃ)
1. lastnik lekarne: sin lekarnarja v podeželskem mestu
2. farmacevt: študirati za lekarnarja
SSKJ²
lekárnarica -e ž (ȃ)
1. farmacevtka: lekarnarica ji je pojasnila, da mora zdravila plačati
2. star. lekarnarjeva žena: lekarnar in lekarnarica
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
lekárnarka -e ž (ȃ)
1. farmacevtka: lekarnarka ji je dala sirup / zasebna lekarnarka
2. star. lekarnarjeva žena: lekarnar in lekarnarka
SSKJ²
lekárnarski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na lekarnarje: lekarnarski poklic / lekarnarsko združenje
SSKJ²
lekárnarstvo -a s (ȃ)
dejavnost lekarnarjev: prizadevanje za podržavljenje lekarnarstva
SSKJ²
lekárnica -e ž (ȃ)
zastar. lekarna: nabiral je zdravilne zeli in jih nosil prodajat v lekarnico
SSKJ²
lekárniški -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na lekarno: lekarniški predpisi / lekarniška oprema / listi te rastline se uporabljajo za lekarniške namene / vodja lekarniške postaje / lekarniški poklic lekarnarski
♦ teh. lekarniška tehtnica tehtnica, ki omogoča zelo natančno tehtanje od 1 g do 1 kg
SSKJ²
lekárništvo -a s (ȃ)
knjiž. farmacija, zlasti njen tehnološki del: izrazi iz lekarništva
SSKJ²
lékcija -e ž (ẹ́)
1. vsebinska in grafična enota v učbeniku, zlasti za tuji jezik: beri tretjo lekcijo; druga lekcija v angleški vadnici / naučil se je samo prvo lekcijo, druge pa ne
// (učna) snov ene šolske ure: dijak se zadnje lekcije ni naučil; profesor je lekcijo dobro razložil; sprašuje samo zadnjo lekcijo
2. nav. mn., zastar. poučevanje izven šole; inštrukcija: preživljati se z lekcijami / dajati lekcije inštruirati; pren., ekspr. potrebno se mu zdi dajati nam lekcije o demokraciji
3. ekspr. oster opomin, ukor, kazen: dati komu pošteno lekcijo; deliti lekcije; podjetje bi zaslužilo lekcijo za slabo vzdrževano cesto / poraz na tekmi je bil za moštvo krepka lekcija; ker nisi ubogal, si se prehladil – to naj ti bo lekcija za drugič (koristen) nauk
SSKJ²
lekcionár -ja m (á)
rel. knjiga z odlomki iz Svetega pisma, ki se berejo pri maši:
SSKJ²
lekovít -a -o prid. (ȋ)
zastar. zdravilen: lekovito mazilo / lekovite rastline
SSKJ²
leksém -a m (ẹ̑)
jezikosl. beseda kot nosilec pomena: stavek: človek je človeku volk ima tri lekseme
SSKJ²
léksičen -čna -o prid. (ẹ́)
nanašajoč se na leksiko: leksične značilnosti štajerskih govorov / baltoslovanske leksične paralele
SSKJ²
léksika -e ž (ẹ́)
jezikosl. besedni zaklad: slovenska leksika; študij leksike / Prešernova leksika
SSKJ²
leksikálen -lna -o prid. (ȃ)
1. nanašajoč se na leksiko: leksikalne razlike v narečjih / leksikalni neologizmi / leksikalna enota
2. nanašajoč se na leksikon, slovar: problemi leksikalnega dela / leksikalno obravnavanje snovi / leksikalni podatki o avtorju leksikonski
SSKJ²
leksikalizírati se -am se dov. in nedov. (ȋ)
jezikosl. postati leksem: pripona izem se je leksikalizirala
SSKJ²
leksikográf -a m (ȃ)
1. kdor se (poklicno) ukvarja s sestavljanjem, pisanjem slovarjev, slovaropisec: slovenski leksikograf Cigale; slovničar in leksikograf
2. sestavljavec leksikona:
SSKJ²
leksikografíja -e ž (ȋ)
pripravljanje, sestavljanje, pisanje slovarjev ali leksikonov: problemi slovenske leksikografije
// veda o tem:
SSKJ²
leksikográfski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na leksikografijo: zbirati gradivo za leksikografsko delo / leksikografska tradicija / Leksikografski zavod v Zagrebu
SSKJ²
leksikológ -a m (ọ̑)
strokovnjak za leksikologijo:
SSKJ²
leksikologíja -e ž (ȋ)
veda o besednem zakladu kakega jezika: leksikografija in leksikologija
SSKJ²
leksikolóški -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na leksikologijo: leksikološka študija / leksikološka sekcija Inštituta za slovenski jezik
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
léksikon -a m (ẹ̄)
1. knjižno delo, ki daje (krajši) pregled vse človeške vednosti: izdati leksikon; iskati pojasnila v leksikonu; leksikon v štirih knjigah; članek v leksikonu; enciklopedije in leksikoni / glasbeni, pedagoški leksikon / konverzacijski leksikon / Slovenski biografski leksikon; Krajevni leksikon Slovenije
● ekspr. on je pravi, živ(i) leksikon je zelo razgledan, načitan
2. knjiž. slovar, zlasti enojezični:
SSKJ²
léksikonski tudi leksikónski -a -o prid. (ẹ̄; ọ̑)
nanašajoč se na leksikon: prebirati leksikonske članke / leksikonski podatki / leksikonski format knjige večji, velik
SSKJ²
lektíra -e ž (ȋ) knjiž.
1. čtivo, berilo: mladini primerna lektira
2. dojemanje vsebine besedila; branje: vpliv lektire grških tragedij
SSKJ²
léktor -ja m (ẹ́)
1. predavatelj za praktični pouk zlasti tujih jezikov: lektor francoskega jezika; lektor za angleščino / lektor glasbe, risanja
2. strokovnjak za jezikovno pregledovanje, obdelovanje in izboljševanje besedil: lektor je odpravil slovnične in slogovne napake
// sodelavec založbe, gledališča, radia, ki pregleduje, jezikovno obdeluje, ocenjuje besedila: razpisati mesto lektorja
// sodelavec gledališča, radia, ki skrbi za normativnost izgovarjave pri igralcih, napovedovalcih: lektor je delal z igralci
3. nekdaj kdor glasno bere drugim: Trubar je bil pri Bonomu tudi lektor
♦ rel. pripravnik za duhovniški poklic, za stopnjo nižji od eksorcista
SSKJ²
lektorát -a m (ȃ)
pedagoška enota ali službeno mesto lektorja zlasti v okviru fakultete: ustanoviti lektorat; lektorat češkega jezika, za češki jezik na ljubljanski univerzi
SSKJ²
léktorica -e ž (ẹ́)
1. predavateljica za praktični pouk zlasti tujih jezikov: lektorica angleškega jezika
2. strokovnjakinja za jezikovno pregledovanje, obdelovanje in izboljševanje besedil: bila je dolgoletna lektorica v tiskanih medijih; avtorski honorar lektorice
// sodelavka založbe, gledališča, radia, ki pregleduje, jezikovno obdeluje, ocenjuje besedila: lektorji in lektorice pri založbi
// sodelavka gledališča, radia, ki skrbi za normativnost izgovarjave pri igralcih, napovedovalcih: lektorica uprizoritve
SSKJ²
lektoríranje -a s (ȋ)
glagolnik od lektorirati: lektoriranje časopisov
SSKJ²
lektorírati -am nedov. in dov. (ȋ)
zal. jezikovno pregledovati, obdelovati, izboljševati rokopise: lektorirati roman
SSKJ²
léktorski -a -o prid. (ẹ́)
nanašajoč se na lektorje: obiskovati lektorski tečaj za praktično znanje angleščine / lektorsko delo; založba je razpisala lektorsko mesto
♦ gled. lektorska vaja
SSKJ²
lektúra -e ž (ȗ)
zal. pregled, jezikovna obdelava, ocena rokopisa za založbo, gledališče, radio: opraviti lekturo
SSKJ²
léma -e ž (ẹ́)
jezikosl. osnovna oblika pojavnice v korpusu: pripisati pojavnici lemo
SSKJ²
lematizácija -e ž (á) jezikosl.
1. določanje besednih enot za gesla ali podgesla v slovarju, enciklopediji, gesljenje:
2. postopek, s katerim pojavnicam v korpusu določimo in pripišemo lemo: avtomatska lematizacija; dvoumnost lematizacije pri homonimih / za lematizacijo zahtevni stavki
SSKJ²
lemenát -a m (ȃ)
pog. bogoslovje, semenišče: iti v lemenat
SSKJ²
lemenátar -ja m (ȃ)
pog. bogoslovec, semeniščnik: skupina lemenatarjev
SSKJ²
lémez -a m (ẹ̑)
1. knjiž. tram ostrešja, ki sega od slemena do kapa; škarnik, špirovec: streha se je udrla in ožgani lemezi štrlijo v zrak
2. pri dravskih splavarjih splavarsko veslo, splavarski drog: splavarji so se upirali v lemeze
SSKJ²
lémež in lêmež -a m (ẹ̑; é)
del pluga v obliki železnega rezila, ki zemljo izpodrezuje: lemež se je zarezal globoko v zemljo; kamenje se je drobilo pod ostrim lemežem; lemež in črtalo; pren., ekspr. sever je zaril lemež med oblake
♦ agr. dletasti, kljunasti lemež
SSKJ²
lémežen in lêmežen -žna -o prid. (ẹ̑; ē)
nanašajoč se na lemež: za lemežno dolžino širok jarek / lemežni plugi
SSKJ²
lémežnica -e ž (ẹ̑)
anat. koščeni, zadnji del nosnega pretina; ralo
SSKJ²
léming -a m (ẹ̑)
zool. majhen glodavec, ki živi v severnih polarnih pokrajinah, Lemmus: množične selitve lemingov / skandinavski leming
SSKJ²
lémpa -e ž (ẹ̑)
1. nar. zahodno kangla: naliti mleko v lempo
// lesen ročni sodček, zlasti za vodo: oprtal si je lempo na hrbet
2. nar. velik trebuh: Ko se je razburjenje poleglo, je župnik prekrižal roke na svoji lempi (C. Kosmač)
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
lemúr1 -ja tudi -a m (ū)
nav. mn., zool. majhne in srednje velike, na Madagaskarju živeče polopice z velikimi očmi, Lemuridae: lemurji in makiji
SSKJ²
lemúr2 in lémur -a m (ȗ; ẹ̑)
nav. mn., v rimski mitologiji blodeči (hudobni) duh umrlega: mani in lemuri; pren., knjiž. lemuri v Goethejevem Faustu
SSKJ²
lén tudi lèn léna -o stil. -ó prid. (ẹ̑ ȅ ẹ́)
1. ki ne dela rad: len človek; učenec je len; ekspr. len, da smrdi; len kot fuks, gnoj zelo / kot psovka ali spet ležiš, lenoba lena
// navadno v povedni rabi, navadno v zvezi z za ki nima želje, volje za kako opravilo: ti si len za hojo, pisanje / knjiž. on je len pisati; ekspr. zelo sem lena, kar se pisanja tiče
// ki je v stanju, za katero je značilna velika želja vztrajati v mirovanju, nedejavnosti: sonce me je prevzelo, da sem čisto len / leni maček leži za pečjo / pretegovati lene ude; leno telo / ekspr. lena kri
// ki zaradi počasnosti izraža lenost, lenobo: lena hoja, kretnja / leno pohajkovanje
2. ekspr. ki se počasi premika: leni oblaki; lene megle se vlačijo po dolini; lena reka
// ki počasi, enolično poteka: len čas / utapljati se v lenem miru
3. ki ne dojema hitro, ne misli prodorno: njegov duh je len / leni možgani / leno mišljenje
● ekspr. fant, ne bodi len, skoči za tatom brez obotavljanja, urno
♦ agr. leno mleko mleko, ki se težko usiri; med. leno črevo črevo, ki hrano zelo počasi potiska naprej
    léno stil. lenó prisl.:
    čas, dan leno mineva; leno odgovarjati; zelo leno opravljati delo; voda leno teče; leno je vzdignil roko; biti leno utrujen
SSKJ²
lenáriti -im nedov. (á ȃ)
ne (hoteti) delati: mi delamo, on pa lenari
// nav. ekspr. biti nedejaven: kopalci so polegli po ležalnikih in lenarili; lenariti v senci
SSKJ²
lenárjenje -a s (á)
glagolnik od lenariti: gospodar ni trpel lenarjenja
SSKJ²
lénart -a m (ẹ̑)
1. knjiž. len človek: ta lenart mi še vode ne prinese
2. nar. gorenjsko naslonilo za noge (pri mizi): sede in dene noge na lenart
SSKJ²
lénec -nca m (ẹ̑)
nar. lenobnost: Prijel se ga je lenec. Tako sladko bi bilo ležati in sanjati z odprtimi očmi! (F. Bevk)
// zastar. len človek:
SSKJ²
leniníst -a m (ȋ)
pristaš leninizma: biti v besedah in ravnanju leninist
SSKJ²
leninístičen -čna -o prid. (í)
nanašajoč se na leninizem: leninistična načela / marksistično-leninistična teorija o diktaturi proletariata
SSKJ²
leninízem -zma m (ī)
marksizem, kot ga je razvil in konkretiziral Lenin v razmerah oktobrske revolucije: proučevati leninizem; osnove marksizma in leninizma / ideolog marksizma-leninizma
SSKJ²
léninski -a -o prid. (ẹ̑)
tak kot pri Leninu: leninski slog dela; te besede niso niti Leninove niti leninske / publ. leninsko načelo kolektivnega vodstva Leninovo
// ki je v skladu z leninizmom: partija leninskega tipa
SSKJ²
lenír -ja m (í)
1. zastar. ravnilo: svinčnik in lenir
2. nekdaj orodje z zelo dolgim ročajem za lovljenje plavajočega lesa, hlodov: z lenirjem je odšel k narasli Soči
SSKJ²
leníti -ím nedov., tudi léni (ī í)
knjiž. delati koga lenega: soparica človeka leni / utrujenost mu je lenila telo
    leníti se star.
    lenariti: ne gre, da bi pohajkoval in se lenil / nekaj delavcev se je lenilo v senci
SSKJ²
lenív -a -o prid. (ī í)
1. ki je v stanju, za katero je značilna velika želja vztrajati v mirovanju, nedejavnosti; lenoben: vročina ga je delala lenivega / gledati z lenivimi očmi / leniva hoja
2. ekspr. ki se počasi premika: leniva reka
♦ med. lenivo črevo črevo, ki hrano zelo počasi potiska naprej
    lenívo prisl.:
    lenivo sloneti na ležalniku; megle se lenivo vlačijo po dolini
SSKJ²
lenívec -vca m (ȋ)
1. zool. sesalec z gosto dlako, ki živi na drevju v južnoameriških pragozdovih, tako da se obeša na veje, Bradypus: triprsti lenivec
2. len človek: ne podpirajte lenivcev
3. nar. zahodno lenobnost, lenoba: na topli peči ga je obšel lenivec
♦ pal. orjaški lenivec v pleistocenu izumrli južnoameriški sesalec slonove velikosti
SSKJ²
lenívost -i ž (í)
stanje, za katero je značilna velika želja vztrajati v mirovanju, nedejavnosti; lenobnost: lenivost ga prevzema / upor zoper duhovno otopelost in moralno lenivost
♦ med. lenivost črevesja
SSKJ²
lenôba -e ž (ó)
1. lastnost, značilnost lenega človeka: njena glavna napaka je lenoba; boriti se proti lenobi / njihove revščine je kriva samo lenoba; od lenobe se mu še govoriti ne ljubi / duševna, miselna, umska lenoba
// lenarjenje: ves dan je ležal, sedaj pa si odpočiva od lenobe
● ekspr. lenobo pasti, prodajati lenariti; pog. komu podpirati lenobo z nepotrebno pomočjo omogočiti, da se mu ni treba (po)truditi, da mu ni treba delati; lenoba je vseh grdob grdoba najhujša napaka; lenoba je mati vseh pregreh iz lenobe izhajajo vse druge napake
// stanje, za katero je značilna velika želja vztrajati v mirovanju, nedejavnosti; lenobnost: prevzemala ga je mehka lenoba / biti moralen ne zavestno, ampak iz lenobe
2. ekspr. len človek: ta lenoba ves dan poseda; njegov sin je lenoba in klatež / kot psovka vstani, lenoba lena
SSKJ²
lenôben -bna -o prid.(ó ō)
1. ki je v stanju, za katero je značilna velika želja vztrajati v mirovanju, nedejavnosti: postajati zaspan in lenoben; lenobna kobila / prevzela ga je lenobna omotica
2. nekoliko len: dobil je neumno in lenobno ženo / lenobna ravnodušnost / pospešiti lenobne korake / široka in lenobna reka / lenobno življenje nedejavno, brezdelno
    lenôbno prisl.:
    počasi in lenobno delati; lenobno se greti na soncu; lenobno se je napotil za čredo
SSKJ²
lenôbnež -a m (ȏ)
ekspr. lenoben, len človek:
SSKJ²
lenôbnost -i ž (ó)
stanje, za katero je značilna velika želja vztrajati v mirovanju, nedejavnosti: obšla ga je utrujenost in prijetna lenobnost; lenobnost in mrtvilo / kljub svoji lenobnosti je priskočil na pomoč lenobi
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
lenokŕven -vna -o prid. (ŕ r̄)
knjiž. lenoben, flegmatičen: lenokrvni in vročekrvni ljudje
SSKJ²
lénost -i ž (ẹ́)
stanje, za katero je značilna velika želja vztrajati v mirovanju, nedejavnosti: lotevala se ga je prijetna lenost; zdramiti se iz lenosti / kljub svoji lenosti je sklenil pomagati lenobi
SSKJ²
lénta -e ž (ẹ̑)
širok trak, ki se nosi poševno čez prsi kot del ali znak visokega odlikovanja: nositi lento; minister z lento in odlikovanji / red jugoslovanske zastave z lento nekdaj visoko jugoslovansko odlikovanje za zasluge pri utrjevanju prijateljskih odnosov med Jugoslavijo in drugimi državami
SSKJ²
lenticéla -e ž (ẹ̑)
bot. prepustno mesto na lubju, kjer prihaja zrak v notranjost rastline, prezračevalna odprtina: prehod zraka skozi lenticele
SSKJ²
lénto prisl. (ẹ̑)
glasb., označba za hitrost izvajanja zategnjeno, zateglo: igrati lento
SSKJ²
lenúh -a m (ū)
slabš. len človek: njegov sin je lenuh; lenuhov ne bom podpiral / duševni lenuhi / kot psovka vstani, lenuh
● za lenuha ni kruha len človek ne more pričakovati materialnih dobrin
SSKJ²
lenúhar -ja m (ȗ)
slabš. len človek: tu ne potrebujemo lenuharjev / kot psovka zgani se, lenuhar
SSKJ²
lenuháriti -im nedov. (á ȃ)
nav. slabš. lenariti: samo pije in lenuhari / do osmih lenuhari v postelji / kako uro bom malo lenuharil na soncu
SSKJ²
lenuhárjenje -a s (á)
glagolnik od lenuhariti: navaditi se lenuharjenja
SSKJ²
lenúharski -a -o prid. (ȗ)
nav. slabš. len: to so lenuharski dijaki / lenuharsko življenje / lenuharske roke
SSKJ²
lenúhast -a -o prid. (ū)
nav. ekspr. nekoliko len: ne bo ti dosti koristil, ker je lenuhast
SSKJ²
lenúhinja -e ž (ū)
slabš. lena ženska: bogata lenuhinja
SSKJ²
lenúšček -čka m (ȗ)
ljubk. len človek, navadno otrok: mali lenušček še spi / kot nagovor pokonci, lenušček
SSKJ²
lenúšiti -im nedov. (ú ȗ)
zastar. lenariti: popivati in lenušiti
SSKJ²
lenúška -e ž (ȗ)
ekspr. lena ženska: ona je lenuška / kot nagovor le pokonci, lenuška
SSKJ²
lenúštvo -a s (ȗ)
lenoba: očitati komu lenuštvo
SSKJ²
leonínski -a -o prid. (ȋ)
lit., v zvezi leoninski verz verz z notranjo rimo:
SSKJ²
lêopard in léopard tudi leopárd -a m (ȇ; ẹ̑; ȃ)
velika, panterju podobna, rumenkasta, črno lisasta zver, ki živi v Afriki in Aziji: krvoločen leopard; samica leoparda; lev, tiger in leopard
♦ zool. morski leopard velikemu tjulnju podoben morski sesalec z močnimi čeljustmi, ki živi zlasti ob obalah Antarktike, Hydrurga Leptonyx; zool. snežni leopard velika visokogorska himalajska zver z gosto dolgo dlako, Uncia uncia
SSKJ²
lêopardji in léopardji tudi leopárdji -a -e (ȇ; ẹ̑; ȃ)
pridevnik od leopard: leopardje krzno
SSKJ²
lêopardka in léopardka tudi leopárdka -e ž (ȇ; ẹ̑; ȃ)
samica leoparda:
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
lêopardov in léopardov tudi leopárdov -a -o (ȇ; ẹ̑; ȃ)
pridevnik od leopard: prožni leopardovi koraki
SSKJ²
lép1 -a m (ẹ̑)
star. lepilo: lep je dobro držal; namazati z lepom; ujel se je kot mušica na lep
SSKJ²
lép2 -a -o tudi -ó prid., lépši (ẹ̑ ẹ́)
1. ki ima v estetskem pogledu pozitivne lastnosti; ant. grd: lep človek; lep obraz; ima lepe noge; mlada in zelo lepa ženska; mnogo lepši je od nje; lepa kot sonce / lepe, čitljive črke; lepa obleka, slika / lep glas; lepa hoja / lepa kombinacija barv / bila je lepa v telo, v glavo pa ne imela je lepo telo; ekspr. zelo rada je lepa rada se lepo oblači, neguje
// nav. ekspr. čist, snažen: učenci imajo lepe zvezke; vaš avto je zmeraj lep / ima lepo delo
2. ki kaže, izraža pozitivne lastnosti, zlasti v moralnem pogledu: lepi nauki; še lepši zgled mu je dajal oče / lepo ravnanje z ujetniki / ima zelo lepe navade / pravila lepega vedenja
3. s širokim pomenskim obsegom ki se pojavlja v taki obliki, da vzbuja ugodje: to je najlepši letni čas / lepi kraji; lepa pokrajina / poslušala je lepo glasbo; pripovedovala je lepe pravljice / imeli so lepo vožnjo prijetno, zanimivo
// ki prinaša veselje, zadovoljstvo: na vse mu je ostal le lep spomin; odnesli so najlepše vtise / ekspr.: to so bili nepozabno lepi dnevi; najlepše ure svojega življenja je preživel tu / čaka ga lepa prihodnost
4. nav. ekspr., s širokim pomenskim obsegom ki ima zaželene lastnosti zlasti glede na zunanjo podobo v precejšnji meri: letos ima lep krompir; lepa moka; kruh ima lepo skorjo; spomladi ceste niso lepe / piše lep jezik pravilen in izrazno bogat / naredil se je lep dan sončen, jasen; lepa jesen sončna, z malo dežja
5. nav. ekspr. ki po obsegu, količini presega povprečje: ima kar lepe dohodke; odšteti je moral lepo doto; to je lepa plača / lep obisk razstave / ima lepo kmetijo; lepo posestvo
// z izrazom količine precej velik, precejšen: lep del govora je zamudil; spremil ga je lep kos poti / za to je plačal lepo vsoto / že lepo vrsto let sta skupaj
6. nav. ekspr. izraža visoko stopnjo pozitivnega: športniki so dosegli lepe rezultate; roman je doživel lep uspeh / lepo celjenje rane / pošiljam vam lepe pozdrave / doživel je lepo starost / kot izraz hvaležnosti: hvala lepa, najlepša hvala za pomoč; »Izvolite!« »Hvala lepa.«
7. iron., s širokim pomenskim obsegom izraža
a) negativnost česa: imaš pa res lepo pisavo / lep zgled ji daje; v lepo družbo zahajaš; lepe stvari sem slišal o tebi
b) vsebinsko zanikanje samostalnika, na katerega se veže: ti si pa lep poštenjak, prijatelj / lepe možnosti so to; lepo presenečenje si mi pripravil
8. nav. ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: živita v lepi harmoniji; to so lepe perspektive; imel je lepo priložnost / iron. ti si mi pa lepa neroda
● ekspr. že lep čas ga čakam precej dolgo; ekspr. to so bili lepi časi lepo je bilo; lepega dne se je vrnil nenadoma, nepričakovano; vznes. gledal bom lepše dni doživel bom čas, ko bom srečnejši; knjiž. lepi spol ženske; za brata nima lepe besede ni prijazen, dober z njim; z dobro, lepo besedo pri njem nič ne opraviš s prijazno izraženo željo, zahtevo; ekspr. lepo godljo si nam skuhal povzročil, da smo v neprijetnem, zapletenem položaju; iron. hvala lepa za tako pomoč če mi ne moreš, nočeš drugače, izdatnejše pomagati, mi tudi tako ni treba; ekspr. na lepe oči posoja denar brez zagotovila, da mu bo kdaj vrnjen; ekspr. lepa reč, kaj naj storim izraža zadrego; ekspr. ta je pa lepa česa takega nisem pričakoval; ekspr. človek v najlepših letih od 30. do 50. leta; preg. lepa beseda lepo mesto najde na vljudno vprašanje se dobi navadno vljuden, ugoden odgovor
♦ bot. lepi čeveljc zaščitena gozdna kukavica, Cypripedium calceolus; lepi jeglič prijetno dišeča, trobentici podobna gorska rastlina z rumenimi cveti, Primula auricula; lepa kislica rastlina z majhnimi pritličnimi listi in do vrha olistanim socvetjem, Rumex pulcher
    lepó 
    1. prislov od lep: rana se lepo celi; cvetje lepo diši; lepo se držati; zna se lepo izražati; lepo so si opomogli; lepo pisati, risati; lepo vas prosim za pomoč; lepo ravnajo z otroki; no, to se pa res lepo sliši; lepo oblikovane roke; lepo zelena trava / elipt. z njim je treba lepo lepo ravnati / v povedni rabi: jutri bo najbrž lepo sončno, jasno; pomisli, kako bo lepo na plesu
    2. vljudno, prijazno: lepo se mu je nasmehnila; zelo lepo ga pozdravlja; lepo vprašati / lepo so ga sprejeli / lepo mu je prigovarjal, naj gre
    3. v povedni rabi izraža
    a) s smiselnim osebkom v dajalniku precejšnje zadovoljstvo psihičnega, zdravstvenega ali gmotnega stanja: lepo mi je; v življenju mu še ni bilo tako lepo / lepo ji je pri srcu
    b) prijetnost česa: lepo je živeti z ljudmi, ki se razumejo; lepo je, če gre vse po sreči / lepo jih je bilo gledati, kako rastejo
    c) nav. elipt. pohvalo, odobravanje: to je bilo lepo od njega; lepo je, da si prišel; lepo, da si nas obiskal; lepo, lepo, kar tako naprej
    č) nav. elipt. zadovoljstvo nad čim: lepo, da si ostal doma; lepo, da ni zamudil; lepo, da smo vsi zdravi / kot vzklik poglejte, kakšen razgled! Lepo, čudovito
    4. izraža, da dejanje poteka nemoteno brez omejitve: po delu so vsi lepo odšli domov; posekal je gozd in vse lepo poplačal / ekspr. mi delamo, vi pa lepo sedite
    // izraža obzirnost zapovedi: vse nam lepo povej; lepo po vrsti vstopajte / ekspr. pa lepo ga boš pustil, če ti rečem
    // z oslabljenim pomenom poudarja pomen besede, na katero se veže: lepo dela in se za nič ne meni; lepo pameten bodi, pa bo vse v redu; pustite ga lepo pri miru
    ●     lepo se mu je godilo ni imel ne gmotnih ne drugih težav; grozdje lepo kaže bo dobro obrodilo; iron. tako, vedno lepše izraža nejevoljo
    lépi -a -o sam.:
    grde ne mara, lepe pa ne dobi; ni šlo ne z lepo ne z grdo ne s prigovarjanjem ne s silo, pritiskom; delati se lepega kazati lastnost(i), ki v resnici ne obstaja(jo); ločevati lepo od manj lepega; zaradi lepšega je spregovoril brez notranje potrebe, da bi napravil dober vtis; pog. iti na lepše od doma tja, kjer se človek prijetno počuti; ekspr. na (vsem) lepem so jo oblile solze nenadoma, brez vidnega vzroka; v lepem hodijo na sprehode v lepem vremenu; z lepim pri njem nič ne opraviš zlepa; poudarjanje lepega v umetnosti; vera v lepo
SSKJ²
lepák -a m (á)
večji list, pola papirja z obvestilom, vabilom, razglasom, pritrjena na javnem prostoru; plakat: nalepiti, pribiti lepak; trgati lepake z zidu / gledališki, reklamni lepak; lepak za koncert / kričeči lepaki vabijo v cirkus; brati lepak
SSKJ²
lépati -am nedov. (ẹ̑)
strojn. zelo fino, natančno brusiti z valji, ploščami iz mehke kovine ali lesa, navadno z dodatkom brusila v prahu:
SSKJ²
lépčkan -a -o prid. (ẹ̑)
nar. zahodno, ekspr. lep2: kako je lepčkana
SSKJ²
lépek1 -pka m (ẹ̑)
biol., kem. lepljiva beljakovina v žitnem zrnu; gluten: elastičnost lepka
SSKJ²
lépek2 -pka -o prid. (ẹ́)
knjiž. lepljiv: klej je lepek / lepko ilovnato blato / žaba je ujela muho s svojim lepkim jezikom; miza je lepka od polite kave
♦ bot. lepki lan
    lépko prisl.:
    premočena obleka se lepko drži telesa
SSKJ²
lêpen1 -éna m (é ẹ́)
star. (rastlinski) list, zlasti velik:
SSKJ²
lepén2 in lêpen -éna m (ẹ̄; é ẹ́)
bot. gorska rastlina z dolgopecljatimi velikimi listi in rožnatimi cveti v koških, Adenostyles: goli lepen
SSKJ²
lepenec gl. lepenjec
SSKJ²
lepénje1 -a s (ẹ̑)
star. (rastlinski) listi, zlasti veliki: sproti obirati staro lepenje; zeljno lepenje
SSKJ²
lepênje2 -a s (é)
glagolnik od lepeti: lepenje blata na čevljih
♦ fiz. sila lepenja sila, s katero deluje podlaga na mirujoče telo in katere smer je vzporedna s stično ravnino
SSKJ²
lepénjec -jca tudi lepénec -nca m (ẹ̄)
nav. mn., zool. hrošči, ki sami in njihove ličinke uničujejo liste kulturnih rastlin, Chrysomelidae: koloradski hrošč spada med lepenjce
SSKJ²
lepénka -e ž (ẹ́)
papirni izdelek iz več plasti z enako mešanico vlaken, navadno debelejši od kartona: prilepiti sliko na lepenko; tovarna lepenke; izdelek, škatla iz lepenke / bela, siva lepenka; strešna lepenka tanek ploščat izdelek, navadno lepenka, prepojen, premazan z bitumnom ali katranom; valovita lepenka za embalažo
♦ papir. kartonažna lepenka ki se uporablja v knjigoveštvu; knjigoveška lepenka
SSKJ²
lepénkar -ja m (ẹ̑)
delavec v strojni proizvodnji lepenke:
SSKJ²
lepénkast -a -o prid. (ẹ́)
ki je iz lepenke: zvezek v lepenkastem ovitku; lepenkast podstavek za vrčke; lepenkaste platnice; lepenkasta škatla / lepenkaste vžigalice / torbica iz umetnega usnja ima lepenkast videz kot bi bila iz lepenke
SSKJ²
lepèt -éta m (ȅ ẹ́)
glagolnik od lepetati: lepet peruti / poslušal je njen brezzvezni lepet
SSKJ²
lepetáti -ám tudi -éčem nedov. (á ȃ, ẹ́) zastar.
1. frfotati: ptič lepeta s perutnicami / beli kosmiči so veselo lepetali po zraku / papirnate zastavice lepetajo v vetru in se trgajo iz rok
2. brbljati, blebetati: otrok je nehal lepetati in je zaspal; starček sam pri sebi nekaj lepeta / dete lepeta prve besede
SSKJ²
lepéti -ím nedov., tudi lépi (ẹ́ í) knjiž., s prislovnim določilom
1. držati se, prijemati se, biti prilepljen: na čevljih lepi blato; potni lasje lepijo na čelu; mokra obleka lepi na telesu / ekspr. nizke bajte lepijo po strmini so, se nahajajo; pren. na njegovem imenu lepi madež; zmagoslaven nasmeh mu je lepel na obrazu
● knjiž., ekspr. od žeje mi jezik lepi na nebu zelo sem žejen; knjiž. lepel je s pogledom na njej nepremično jo je gledal
2. v zvezi z na biti notranje, čustveno navezan: ti ljudje so lepeli na bogastvu
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
lepidodéndron -a m (ẹ̑)
pal. izumrlo drevo iz karbona z luskavim lubjem, Lepidodendron:
SSKJ²
lepílec -lca [lepilca in lepiu̯ca] m (ȋ)
kdor se poklicno ukvarja z lepljenjem: lepilec plakatov
♦ film. pomočnik montažerja, ki lepi slikovne in zvočne posnetke v enoto
SSKJ²
lepílen -lna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na lepljenje: snov je obdržala lepilno moč, sposobnost / lepilna ploskev / lepilni stroj; zlepiti raztrgan list z lepilnim trakom s trakom, ki je na eni strani prevlečen z lepilom; lepilne sličice
SSKJ²
lepílnica -e ž (ȋ)
prostor za lepljenje: biti v lepilnici
♦ film. priprava za lepljenje filmskega traku, filmskih posnetkov
SSKJ²
lepílo -a s (í)
snov, sredstvo za lepljenje: namazati z lepilom; lepilo iz škroba; lepilo za les; proizvodnja lepil; steklenička lepila / lepilo dobro drži, popusti / čevljarsko, mizarsko lepilo; naravna, sintetična lepila; rastlinsko, živalsko lepilo / sekundno lepilo tekoče lepilo za hitro in natančno lepljenje manjših površin
// tanka plast, prevleka iz tega: odluščiti lepilo
♦ filat. brazdasto lepilo plast lepila z brazdami na hrbtni strani znamke; kem. dekstrinsko, kazeinsko lepilo; petr. lepilo rudninska zrnca, ki vežejo med seboj večja zrna starejših rudnin; teh. hladno lepilo ki lepi brez segrevanja; toplo lepilo
SSKJ²
lépinja tudi lepínja -e ž (ẹ̑; ȋ)
ploščato okroglo pecivo iz kvašenega testa: žemlje, rogljički in lepinje
SSKJ²
lepíti in lépiti -im, tudi lépiti -im nedov. (ī ẹ́; ẹ́ ẹ̑)
1. z uporabo lepila pritrjevati kako stvar na drugo: lepiti plakate; lepiti tapete na steno, znamke na kuverte; lepiti na podlogo
// z uporabo lepila povzročati, da se kaj sprime, zlepljati: lepiti raztrgane liste v knjigi; lepiti plasti / lepiti kuverte zalepljati / lepiti cigareto s slino zlepljati papirček, v katerega je zavit tobak; njeno delo je, da lepi škatlice z lepljenjem izdeluje; pren. lepiti življenje iz drobcev
2. imeti lepilno lastnost, moč: ta klej slabo lepi; izsušeno lepilo ne lepi več
    lepíti se in lépiti se, tudi lépiti se
    1. s prislovnim določilom zaradi lepljivosti se pritrjevati na podlago: blato se lepi na podplate; kri curlja iz rane in se lepi na kožo; potni lasje se lepijo na čelo; snežinke se lepijo na steklo; testo se lepi na prste; knjiž. na obrazu mu je lepil prah / ekspr. steza se lepi ob gladki steni
    // zaradi lepljivosti pritrjevati se drug k drugemu: mokri lasje, prsti se mu lepijo
    2. ekspr. kazati veliko čustveno navezanost na koga: dekleta se kar lepijo nanj
    3. knjiž. odlepljati se: tekmovalci se drug za drugim lepijo od skakalnice; kadar je zamahnil, so se muhe v rojih lepile od mrhovine
    ●     ekspr. od žeje se ji jezik kar lepi na nebo zelo je žejna; ekspr. od spanca se mu lepijo oči zaradi zaspanosti se mu veke zapirajo; knjiž., ekspr. njene oči se lepijo na stvareh v izložbah nepremično, poželjivo jih gleda; slabš. ali se jim moraš kar naprej lepiti na pete biti v njihovi družbi
    lépljen -a -o:
    odstraniti lepilo, s katerim je bila znamka lepljena
    ♦     les. lepljeni les les, zlepljen iz več plasti; obrt. lepljena obutev obutev, pri kateri je podplat pritrjen z lepljenjem; šport. lepljene smuči smuči, zlepljene iz več plasti; tekst. lepljene preproge preproge, pri katerih so niti lasu na spodnji strani zabodene v tkanino in prilepljene
SSKJ²
lepívo -a s (í)
snov, ki povzroča lepljivost: lepivo v lepilu
// star. lepilo: namazati lepivo na papir
SSKJ²
lépljenje -a s (ẹ́)
glagolnik od lepiti: lepljenje plakatov je tam prepovedano / lepljenje kuvert / izdelovati škatlice z izrezovanjem in lepljenjem / lepljenje mokre obleke na telo
SSKJ²
lépljenka -e ž (ẹ̄)
1. um. slikarska tehnika, pri kateri se podoba oblikuje z lepljenjem koščkov papirja, krpic, lesa; kolaž: zanimati se za gvaš in lepljenko
// slika v tej tehniki: slikar razstavlja lepljenke
2. publ. filmsko ali dramsko delo, narejeno iz zelo različnih snovnih, oblikovnih in drugih elementov ali delov: satirična lepljenka / baletna, gledališka lepljenka
♦ rib. ribiška palica, zlepljena iz trikotnih klanih paličic
SSKJ²
lepljív -a -o prid. (ī í)
1. ki ima lepilno lastnost, moč: lepljiv premaz; lepljiva snov, tekočina; lepivo ni več lepljivo; premalo lepljiv; lepljiv kot smola
// ki ob dotiku s kako stvarjo ostane na njej: kruh je slabo pečen in ima lepljivo sredico; lepljivo blato / ekspr. lepljiva vlaga; pren., ekspr. gledati koga z lepljivim pogledom
2. tak, kot bi bil namazan z lepilom: lepljivi bonboni, sadeži; ta žival ima lepljiv jezik; lepljivi listi rastline; od medu, sadja lepljive dlani / biti lepljiv po prstih
● ekspr. zrak je bil vroč in lepljiv težek za dihanje
♦ agr. lepljivi pas z lepilom namazan pas, trak, ki se ovije okoli debla, da se žuželkam prepreči dostop v krošnjo; bot. lepljiva kadulja lepljiva rastlina z rumenimi cveti, ki raste na posekah, Salvia glutinosa
SSKJ²
lepljívka -e ž (ȋ)
vrtn. zimzelen okrasni grm z dišečimi belimi ali rožnatimi cveti v socvetjih, Pittosporum tobira:
SSKJ²
lepljívost -i ž (í)
lastnost, značilnost lepljivega: lepljivost blata, mokre zemlje; lepljivost kleja / to daje moki lepljivost
SSKJ²
lépnica -e ž (ẹ̑)
1. bot. gorska ali travniška rastlina z raznovrstno razrastjo in cveti različnih barv, Silene: brezstebelna lepnica; kimasta lepnica
2. zastar. lepenka: strešna lepnica
SSKJ²
lepo... prvi del zloženk
nanašajoč se na lep2: lepobeseden, lepoglasen, lepoličen / leposlovec
SSKJ²
lepobeséden -dna -o prid. (ẹ̑)
knjiž. ki lepo, izbrano, a navadno vsebinsko prazno govori: lepobeseden govornik / lepobeseden govor
SSKJ²
lepobesédje -a s (ẹ̑)
knjiž. lepo, izbrano, a navadno vsebinsko prazno govorjenje: govornik pogosto zaide v lepobesedje
SSKJ²
lepobesédnik -a m (ẹ̑)
knjiž. kdor lepo, izbrano, a navadno vsebinsko prazno govori: zgovoren lepobesednik
SSKJ²
lepobesédnost -i ž (ẹ̑)
knjiž. lepo, izbrano, a navadno vsebinsko prazno govorjenje: govorniška lepobesednost
SSKJ²
lepóčnica -e ž (ọ̑)
bot., zool. na rastlinski in živalski način se prehranjujoči enocelični organizem z bičkom; evglena: zelena lepočnica
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
lepočúten -tna -o prid. (ū)
knjiž. ki ima čut za lepoto: izobražen in lepočuten človek / lepočutno doživljanje
SSKJ²
lepodúšen -šna -o prid. (ū ȗ)
knjiž. ki ima harmoničen, usklajen, a pasiven odnos do sveta: biti lepodušen estet
SSKJ²
lepodúšniški -a -o prid. (ȗ)
knjiž. ki ima harmoničen, usklajen, a pasiven odnos do sveta: bil je lepodušniški meščanski izobraženec
SSKJ²
lepodúšnost -i ž (ū)
knjiž. harmoničen, usklajen, a pasiven odnos do sveta: značilne poteze lepodušnosti
SSKJ²
lepoglásen -sna -o prid. (ā)
star. blagoglasen: lepoglasni slovanski jeziki; lepoglasne rime
SSKJ²
lepoglásje -a s (ȃ)
star. blagoglasje: kritik je očital pesniku, da premalo pazi na lepoglasje
SSKJ²
lepolás in lepolàs -ása -o prid. (ȃ; ȁ á)
knjiž. ki ima lepe lase: lepolasa boginja
SSKJ²
lepolíčen -čna -o prid. (ī ȋ)
knjiž. ki ima lep obraz: lepolična deklica
SSKJ²
leponóg -a -o prid. (ọ̑ ọ̄)
knjiž. ki ima lepe noge: leponogo dekle
SSKJ²
lepoók -a -o prid. (ọ̑ ọ̄)
knjiž. ki ima lepe oči: lepooko dekle
SSKJ²
lepopís -a m (ȋ)
nekdaj učni predmet v osnovni šoli, ki obsega učenje lepe pisave: ocena iz lepopisa
SSKJ²
lepopísec -sca m (ȋ)
kdor piše z lepimi, čitljivimi črkami: v tiskarni je delal kot lepopisec
SSKJ²
lepopísen -sna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na lepopisje, lepopis: lepopisne vaje / lepopisna pisava / lepopisni zvezek
SSKJ²
lepopísje -a s (ȋ)
1. pisanje z lepimi, čitljivimi črkami; kaligrafija: vaditi lepopisje
2. nekdaj učni predmet v osnovni šoli, ki obsega učenje lepe pisave: poučevati lepopisje; zvezek za lepopisje
SSKJ²
lepopísnica -e ž (ȋ)
nekdaj lepopisni zvezek: razdeliti lepopisnice
SSKJ²
leporéčen -čna -o prid. (ẹ̑)
knjiž., ekspr. ki lepo, izbrano, a navadno vsebinsko prazno govori: leporečni frazerji / leporečno govorjenje
SSKJ²
leporéčiti -im nedov. (ẹ̄ ẹ̑)
knjiž., ekspr. lepo, izbrano, a navadno vsebinsko prazno govoriti: zlaga verze in rad leporeči
SSKJ²
leporéčje -a s (ẹ̑) knjiž.
1. nav. ekspr. lepo, izbrano, a navadno vsebinsko prazno govorjenje: neprijetno mu je bilo govornikovo leporečje; leporečje o demokraciji in pravičnosti / pesnikovo leporečje se ni dotikalo človeških problemov
2. dober, izbrušen stil: veliki mojster leporečja
SSKJ²
leporéčnik -a m (ẹ̑)
knjiž., ekspr. kdor lepo, izbrano, a navadno vsebinsko prazno govori: težko poslušam tega leporečnika
SSKJ²
leporéčnost -i ž (ẹ̑)
knjiž., ekspr. lepo, izbrano, a navadno vsebinsko prazno govorjenje: za svojo leporečnostjo skriva pravo čud / leporečnost njegovih govorov
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
leposlôvec -vca m (ȏ)
pisec leposlovnih del: priznan leposlovec
// zastar. estet
SSKJ²
leposlôven -vna -o prid. (ȏ)
nanašajoč se na leposlovje: zbornik vsebuje tudi leposlovne tekste; brati leposlovne knjige / leposlovni jezik / leposlovna razpravica
SSKJ²
leposlôvje -a s (ȏ)
1. umetniška literatura: domače leposlovje
2. zastar. estetika
SSKJ²
lepôta -e ž (ó)
1. lastnost, značilnost lepega:
a) njena lepota je že minila; opevati žensko lepoto; dekliška lepota; klasična, vzvišena lepota; ekspr. krhka lepota; lepota oči; domišljava zaradi svoje lepote
b) lepota pisateljevega stila; lepota vaj na orodju; koliko lepote je v tem kipu
c) duševna lepota; lepota značaja
č) lepota morja; občudovati lepoto narave, gorskega sveta; lepota pomladi
// kar je lepo: zdaj je spoznal, kaj je lepota; helenistični tip lepote; zakoni lepote; imeti čut za lepoto
2. tudi mn. lepa stvar: občudovati naravne lepote; ta načrt bi uničil lepote gorske doline; ekspr. katera ženska bo oblečena v to lepoto lepo obleko / ekspr. to dekle pa res ni kaka posebna lepota ni posebno lepa; star. zbrale so se lepote z vsega sveta lepotice; zastar. slika ni posebne lepote ni posebno lepa / star., kot nagovor kam greš, lepota moja
3. knjiž., v povedni rabi izraža veliko prijetnost česa: tako je zdrav in močen, da ga je lepota videti
● star. zanemarjeni park mestu ni na lepoto v okras; ekspr. sijala je v vsej svoji lepoti bila je zelo lepa; pog., šalj. deveta lepota jamica na bradi; ekspr. bila je cvet lepote najlepša, zelo lepa
SSKJ²
lepôtec -tca m (ó)
zelo lep moški: biti domišljav lepotec; ekspr. kdo je ta lepotec
// ekspr. kar je zelo lepo: gamsi, lepotci naših gor / to je lepotec med kaktusi najlepši
SSKJ²
lepôten -tna -o prid. (ó)
1. nanašajoč se na lepoto: lepotne prvine / to je žalilo njegov lepotni čut; lepotni ideal tistega časa; bradavice in druge lepotne napake; izdelek z lepotno napako; imeti stroga lepotna merila / izvoliti lepotno kraljico miss; prirediti lepotno tekmovanje
2. ki je za lepšanje: lepotna sredstva / lepotni obliž; lepotna maska za obraz / lepotna kirurgija; napraviti lepotno operacijo / odpreti lepotni salon kozmetični salon
3. ki se goji za okras; okrasen: lepotni grm; lepotne rastline
● knjiž. postaviti se v lepotno pozo pozo, ki naj izraža lepoto
♦ kozm. lepotna pika naravno ali umetno temno znamenje na licu ali na bradi; zal. lepotna izdaja izdaja na dražjem papirju, v boljši vezavi in boljši grafični opremi; luksuzna izdaja
    lepôtno prisl.:
    lepotno oblikovan; ta spomenik lepotno ni med pomembnejšimi glede na lepoto
SSKJ²
lepotíca -e ž (í)
1. zelo lepa ženska: njegova žena je lepotica; ekspr. lepotica ni, je pa privlačna / voliti lepotico Jadrana miss, lepotno kraljico
// ekspr. kar je zelo lepo: kateri vrtnar je vzgojil to lepotico
2. zastar. lepotilno sredstvo, ličilo: na obrazu ima precej lepotice
SSKJ²
lepotíčen -čna -o prid. (ȋ)
1. ki se goji za okras; okrasen: lepotično drevo; nasaditi lepotično grmovje
2. knjiž. lepotilen, kozmetičen: lepotična sredstva
● knjiž. lepotične napake lepotne
SSKJ²
lepotíčenje -a s (ī)
glagolnik od lepotičiti: porabiti dosti časa za lepotičenje
SSKJ²
lepotíčica -e ž (í)
šalj. lepotica: sosedova lepotičica se bo poročila / kot nagovor kam greš, lepotičica
SSKJ²
lepotíčiti -im nedov. (í ȋ)
krasiti, lepšati z lepotilnimi sredstvi in nakitom: lepotičiti obraz, telo; sedela je pred ogledalom in se lepotičila; ženske se rade lepotičijo; lepotičiti si obraz
// knjiž., ekspr. krasiti, lepšati sploh: rad je lepotičil svojo pisavo / lepotičiti govorjenje s tujkami
SSKJ²
lepotíčje -a s (ȋ) knjiž.
1. okrasni predmeti za nošenje na telesu; nakit: biserno lepotičje; lepotičje iz zlata; izdatki, skrinjica za lepotičje; pren. te lastnosti so lepotičje njene duše
2. okrasni predmeti, okrasje: obložiti smrečico z lepotičjem; stekleno lepotičje v vitrini
SSKJ²
lepotíčka -e ž (í)
šalj. lepotica: kdo je ta lepotička / po cestah postavajo lepotičke / kot nagovor pelji me k šefu, lepotička
SSKJ²
lepotíja -e ž (ȋ)
1. knjiž. lepota: njena nekdanja lepotija je minila; kakšna lepotija / lepotija Prešernovih pesmi / rad bi sam videl vse te lepotije; lepotije podzemeljske jame so nastajale tisočletja
2. star. okras, okrasek: s stropa visijo trakovi in druge lepotije; izdelovati lepotije iz slonove kosti / njena mladost je hiši v lepotijo
SSKJ²
lepotílen -lna -o prid. (ȋ)
s katerim se lepša obraz: uporabljati lepotilna sredstva / lepotilna krema / lepotilni salon kozmetični salon
SSKJ²
lepotílo -a s (í)
sredstvo za lepšanje obraza: uporabljati lepotila; v sobi je dišalo po lepotilih; toaletna mizica z lepotili
SSKJ²
lepotína -e ž (í)
nav. mn., star. okrasni predmeti za nošenje na telesu; nakit: še vedno hrani lepotine pokojne žene
SSKJ²
lepotíti -ím nedov. (ī í)
knjiž. krasiti, lepšati: roko ji lepoti zlat prstan; rože lepotijo polje
    lepotíti se 
    lepšati se, lepotičiti se: lepotiti se pred ogledalom
SSKJ²
lepôtka -e ž (ó)
knjiž. lepotica: lepotka ga je očarala
SSKJ²
lepôtnost -i ž (ó)
um. kar (naj) vzbudi vtis lepega: z resno lepotnostjo modelirani obrazi; cerkev, zgrajena v novi tehniki in njej ustrezajoči lepotnosti; lepotnost železobetona / umetnik se je v delu izogibal idealni lepotnosti lepoti
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
lepôtnosten -tna -o (ó)
pridevnik od lepotnost: lepotnostne osnove
SSKJ²
lepoúmen -mna -o prid. (ú ū)
knjiž. ki pozna, ljubi lepoto v umetnosti: izobražen in lepoumen človek / lepoumno govorjenje
SSKJ²
lepoúmnik -a m (ȗ)
knjiž. poznavalec, ljubitelj lepega v umetnosti: on ni ustvarjalec, ampak samo lepoumnik; lepoumniki romantiki; lepoumnik in mecen
SSKJ²
lepoúmniški -a -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na lepoumnike: biti lepoumniški inteligent / slovensko lepoumniško kulturno izročilo
SSKJ²
lepoznánec -nca m (ȃ)
zastar. leposlovec: v časopisu so sodelovali tudi lepoznanci
// estet: tehnika ga ne zanima, on je predvsem lepoznanec
SSKJ²
lepoznánski -a -o prid. (ȃ)
zastar. leposloven: bral je učene pa tudi lepoznanske knjige / izdajati lepoznanski list
// estetski: jezikovne in lepoznanske pomanjkljivosti spisa
SSKJ²
lepoznánstvo -a s (ȃ)
zastar. leposlovje: napredek lepoznanstva / zabavno lepoznanstvo
// estetika: kar se tiče lepoznanstva, je delo brez napake; načela lepoznanstva
SSKJ²
lépra -e ž (ẹ̑)
knjiž. kronična nalezljiva bolezen, pri kateri se zlasti v koži obraza naredijo obsežne rane; gobavost: zboleti za lepro
SSKJ²
leprózen -zna -o prid. (ọ̑)
med. gobav: leprozni bolniki / leprozne spremembe na koži
SSKJ²
leprozórij -a m (ọ́)
knjiž. bolnišnica za gobavce: osamiti bolnika v leprozoriju
SSKJ²
lépšanje -a s (ẹ̑)
glagolnik od lepšati: lepšanje hiše / lepšanje obraza
SSKJ²
lépšati -am nedov. (ẹ̑)
delati kaj (bolj) lepo: lepšati sobo / lepšati svojo govorico / ljubezen lepša in lajša življenje / ženske se rade lepšajo lepotičijo
SSKJ²
leptop gl. laptop
SSKJ²
leptosomátik -a m (á)
antr. človek ozke telesne gradnje:
SSKJ²
lepúšast -a -o prid. (ú)
knjiž., ekspr. nekoliko lep: njegova lepušasta hči
SSKJ²
lepúšen -šna -o prid. (ū)
knjiž., ekspr. nekoliko lep: lepušna natakarica
SSKJ²
lêr -a m (ȇ)
pog. vrtenje avtomobilskega motorja, pri katerem ta ne poganja vozila; prosti tek1: na vsakem križišču, kjer stoji, prestavi v ler
// ekspr. stanje, ko se kako delo, kaka dejavnost ne opravlja: spraviti koga iz lera; po polletnem leru je ministrica včeraj vendarle podpisala dovoljenje za izvajanje zdravstvene dejavnosti; biti v leru / film se zaradi svoje zgodbene nedodelanosti in neodločenosti ponekod prestavi v ler
SSKJ²
lés1 -á stil. -a m (ẹ̑)
1. snov, iz katere so deblo, veje, korenine dreves in grmov: pridelek, prirastek lesa / les gori, se napne, vpija vlago; les poka, strohni, se suši; impregnirati les; sekati, skobljati, žagati les; škodljivci uničujejo les; uporabljati les za izdelavo orodja; vrezati črke v les; črviv, preperel, suh, trhel, žilav les; les je grčav, mehek, trd; kos lesa; lastnosti, struktura lesa; obdelava, predelava lesa; vrste lesa; kip je iz lesa; palice iz različnega lesa iz različnih vrst lesa; grče, razpoke v lesu; ne stoj, kakor bi bil iz lesa / bukov, hrastov, lipov, smrekov les / les pod linolejem ne more dihati ne pride v stik z zrakom; rezbariti v lesu iz lesa / mn.: eksotični lesovi vrste eksotičnega lesa; lesovi svetle barve
2. kosi iz te snovi, navadno za določeno uporabo: izvažati les; spravljati les iz gozda; spuščati les po drči; delavci zlagajo les; kubični meter lesa; skladovnice lesa na žagi; trgovina z lesom / gradbeni les za gradnje ali za pomožne konstrukcije; stavbni les za lesene konstrukcije v stavbi; tesani, žagani les; les za kurjavo
3. gozdna drevesa, gozdno drevje: posekati les in ga pripraviti za žago; pridelovanje drobnega lesa; sečnja lesa / tak les raste povsod tako drevo, tak grm; goji topolov les topolovo drevje
4. nav. mn., knjiž. gozd: les šumi; veter je bučal skozi lesove; iti po drva v les; mračni lesi / les zarašča pašnike
● um. žarg. umetnik tokrat razstavlja samo les umetniške izdelke iz lesa; on je iz drugačnega lesa kot jaz (po naravi) drugačen; pog., ekspr. biti (malo) čez les čudaški, neumen; vznes. Kristus visi razpet na lesu v krščanskem okolju na križu; gostinska soba je vsa v lesu stene so obložene z lesenimi deskami, ploščami; dati na ogenj nekaj blagoslovljenega lesa v krščanskem okolju vejic iz snopa šibja in zelenja za cvetno nedeljo; nar. gadov les grm s celorobimi listi in črnimi plodovi; krhlika; nar. kačji les grm z belimi cveti v socvetju in rdečimi jagodami; brogovita; nar. pasji ali volčji les grm s po dvema cvetoma v socvetju in rdečimi strupenimi jagodami; puhastolistno kosteličevje; star. popotni les popotna palica
♦ agr. rastni, rodni les; bot. božji les zimzelen grm s trnato nazobčanimi listi, Ilex aquifolium; dišeči les prijetno dišeč okrasni grm, Calycanthus floridus; gozd. črni les les iglastega drevja; okrogli les ki se uporablja v svoji naravni obliki zlasti za gradbene namene; pozni les gostejša plast lesa v letnici; prodati stoječi les ali les na panju gozdna drevesa, ki še niso posekana; kem. suha destilacija lesa; les. les dela se krči in širi zaradi sušenja ali vpijanja vlage; jamski les okrogli les, ki se uporablja za utrjevanje rovov v rudnikih; mehki, trdi les; tehnični les ves les razen drv; pohištvo iz upognjenega lesa omehčanega s parjenjem ali kuhanjem, da se lahko krivi; vezani les vezane in panelne plošče; papir. brusiti les z brusilnikom pridobivati iz lesa lesovino; teh. celulozni les za pridobivanje celuloze
SSKJ²
lês2 prisl. (é)
1. nar. sem, semle: ne more priti les / kot poziv les pojdi
2. v medmetni rabi, kot klic govedu na levo!: sivka, les / les (k) sebi
SSKJ²
lésa -e ž (ẹ́)
1. preprosta vrata iz lat, zlasti v plotu, ograji: stara lesa škriplje; odpreti, odriniti leso; zapri leso za seboj, da ne bodo krave ušle / iti skozi leso
2. priprava za sušenje sadja, zrnja, navadno pletena: potegniti leso iz sušilnice; razgrniti hruške na leso; polne lese bučnic, krhljev / sušilna lesa
3. plot, ograja, navadno spletena iz šibja, protja: napraviti okrog staje leso; ograditi pašnik z leso
♦ agr. zasenčiti posevek v drevesnici z leso s steno, spleteno iz šibja, protja
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
lésar -ja m (ẹ̑)
1. knjiž. kdor je zaposlen v lesni gospodarski dejavnosti: gozdarji in lesarji
2. zool. hrošč, katerega ličinka uničuje les listavcev ali iglavcev, Xyloterus:
SSKJ²
lésarski -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na lesarje ali lesarstvo: gozdarska, lesarska in lovska zbirka / lesarski delovodja
SSKJ²
lésarstvo -a s (ẹ̑)
gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z nabavo, obdelavo, predelavo lesa: vprašanje gozdarstva in lesarstva
SSKJ²
lésen1 -sna -o prid. (ẹ̄)
nanašajoč se na les1:
a) lesni izdelki; kuriti z lesnimi odpadki / gnojiti z lesnim pepelom; lesno oglje
b) lesni kombinat; lesna industrija, obrt, trgovina; lesno gospodarstvo, podjetje / lesni in gozdni delavci; lesni tehnik / lesni črv; lesni vijaki; lesna goba goba, ki raste na deblih, štorih ali na vgrajenem lesu
c) lesni prirastek / lesno vlakno
č) prevzela ga je lesna tišina
♦ agr. lesni brst brst, iz katerega se razvije mladika; bot. lesna rastlina rastlina, ki ima olesenelo steblo; farm. lesni špirit metanol, metilalkohol; gozd. posekati 100 m3 lesne gmote količine lesa; lesna trohnoba glivična bolezen iglavcev, pri kateri se les rdečkasto obarva; grad. lesni beton beton z dodatkom žagovine; lesni cement cementna malta z dodatkom žagovine; kem. lesni katran katran, ki nastane pri suhi destilaciji lesa; lesni plin generatorski plin iz lesa za pogon motorjev; les. lesna moka zmleti lesni odpadki kot industrijska surovina; lesna volna grobi volni podoben lesni proizvod; papir. lesni papir; teh. lesna celuloza
SSKJ²
lesén2 -a -o prid. (ẹ̑)
1. ki je iz lesa: lesen drog, klin, vijak; na grobu stoji lesen križ; lesen okvir; lesena embalaža; lesene grablje, vile; izdelovati lesene igrače; lesene stopnice; lesena škatla; jesti z leseno žlico; ograja je lesena; stal je pred njim kot lesen / lesen pod, strop; lesena gradnja, konstrukcija; invalid z leseno nogo / lesen konj; lesena roba
♦ les. lesena blazina podloga iz trdega lesa
2. ki vsebuje trda celulozna vlakna; lesnat2: lesena koleraba, repa; redkvica je stara in lesena
3. ekspr. negiben, tog: prsti so od mraza leseni; noge imam čisto lesene / končno se je na njegovem lesenem obrazu pokazal smehljaj / lesen smeh
// neroden2, okoren: v družbi je zelo lesen; ne bodi tako lesen / hoditi z lesenimi koraki / kot psovka zgani se, klada lesena
    leséno prisl.:
    drži se, vede se leseno; leseno se prestopati, se prikloniti; že dolgo ne govoriva, je rekel leseno
SSKJ²
lesénast -a -o prid. (ẹ̑)
podoben lesu: lesenasta vlakna rastline
SSKJ²
lesenéti -ím nedov. (ẹ́ í)
1. spreminjati se v les: stebla lesenijo
2. ekspr. postajati negiben, tog: čutil je, da mu noge lesenijo
SSKJ²
lesenína -e ž (í)
les. izdelki iz lesa: trgovati z lesenino
SSKJ²
lesenjáča -e ž (á)
knjiž. lesena hiša, baraka: postaviti lesenjačo; v lesenjači je bila urejena točilnica; lesenjača iz hrastovine
// ekspr. lesen predmet, izdelek sploh: invalid z okorno lesenjačo / to staro lesenjačo še vedno uporabljajo v obalnem prometu barko
SSKJ²
lesenják -a m (á)
ekspr. lesen predmet, izdelek, ki predstavlja človeka, žival: stric mu je izrezljal konjička in ta lesenjak je bil njegova najljubša igrača
SSKJ²
lesénost -i ž (ẹ̑)
ekspr. negibnost, togost: lesenost njene roke / lesenost birokratov
// nerodnost, okornost: ni ji ugajal zaradi svoje oglatosti in lesenosti / lesenost gibov
SSKJ²
lésica -e ž (ẹ́)
manjšalnica od lesa: zapreti lesico / lese in lesice s sadjem
SSKJ²
lèsk léska in lêska in lésk -a m (ȅ ẹ̄, ē; ẹ̑)
1. videz, ki ga daje površini odbijanje svetlobe: dati, vrniti parketu lesk; pohištvo je izgubilo lesk; odvzeti tkanini lesk; moten lesk; lesk mineralov / kovinski, svileni lesk; lesk las, oči; lesk orožja / oči se svetijo v vlažnem lesku; lesk v očeh odbijanje svetlobe; pren., ekspr. lesk njegove hrabrosti še ni potemnel
♦ les., tekst. medli, visoki lesk
2. ekspr. razkošje, sijaj: omamil jih je z zunanjim leskom; lesk palač; lesk in blesk
SSKJ²
léska -e ž (ẹ́)
grm z nazobčanimi listi in visečimi mačicami: po gmajni rastejo leske; upogibal je lesko, da bi dosegel lešnike; urezati si v leski palico v leskovem grmu / leska se praši pri cvetenju odpada z njenih mačic rumenkast cvetni prah / pog. obroči iz leske leskovega lesa
♦ agr. debeloplodna leska; vrtn. rdeča leska okrasni grm z rdečimi listi, Corylus avellana atropurpurea; turška leska okrasno drevo piramidaste oblike, Corylus colurna
SSKJ²
lêskaj prisl. (é)
nar. dolenjsko sem, semle: pridi malo leskaj
SSKJ²
leskèč -éča -e prid. (ȅ ẹ́)
zastar. bleščeč, lesketajoč se: leskeči zlatniki; leskeče oči / vlakna so leskeča in gladka
SSKJ²
leskèt -éta m (ȅ ẹ́)
knjiž. lesk, lesketanje: rahel lesket je ležal na mirni gladini; lesket mečev / lesket v očeh / lesket sonca
SSKJ²
lesketánje -a s (ȃ)
glagolnik od lesketati se: lesketanje morja; lesketanje oči / lesketanje zvezd
SSKJ²
lesketáti se -ám se in -éčem se stil. lesketáti -ám in -éčem nedov. (á ȃ, ẹ́)
1. odbijati iskrečo se svetlobo: biser se lesketa; morska gladina, rosa se lesketa; meči so se lesketali; oči se mu lesketajo od prijetnega vznemirjenja; okna se lesketajo v soncu; kapljice na veji so se lesketale kot biseri; vino se lesketa kot zlato / na prsih se mu lesketajo medalje; solze se ji lesketajo v očeh
// odbijati svetlobo sploh: mokra cesta se lesketa v luči svetilk; njeni črni lasje so se lesketali; motno se lesketati / na mladiki se lesketajo rjavi smolnati popki
2. svetiti, sijati: lučke se lesketajo; zvezde se lesketajo bolj kot prej / zvezde se lesketajo z neba, skozi drevje / v grmovju se lesketajo kresnice; ekspr. v otrokovih očeh se lesketa nedolžnost je zaznavna, vidna
3. ekspr. belo odsevati: hiša se je lesketala v mesečini; dekletova bela polt se je lesketala v mraku / prod ob reki se belo lesketa
● ekspr. kupola se lesketa od zlata je pozlačena, zlata; ekspr. v dvorani se je vse lesketalo od zlata in biserov v dvorani je bilo zelo veliko zlata in biserov; ekspr. mesečina, sončni žarki se lesketajo na gladini se iskreč odbijajo od nje; ekspr. biser se je lesketal pri biseru bilo je zelo veliko biserov; ekspr. sneg se lesketa, da jemlje vid zelo se lesketa
    lesketajóč se -a -e:
    luske lesketajoč se odpadajo; lesketajoče (se) luči v daljavi; v upanju lesketajoče (se) oči; lesketajoče (se) perje divjega petelina; srebrno (se) lesketajoča reka
SSKJ²
lesketàv -áva -o prid. (ȁ á)
knjiž. bleščeč, lesketajoč se: lesketava gladina; lesketave oči / dvorane z lesketavim pohištvom / lesketava domislica; lesketavo obilje metafor
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
leskôten -tna -o prid. (ó)
knjiž. bleščeč, lesketajoč se: leskotni ščiti in meči / lanena vlakna so leskotna
SSKJ²
léskov -a -o prid. (ẹ́)
nanašajoč se na lesko: leskov les; leskove veje / odrezati leskovo palico, šibo / leskov nasad / leskove mačice
● ekspr. namazati otroka z leskovo mastjo, leskovim oljem natepsti z leskovo palico, šibo; natepsti sploh
SSKJ²
leskováča -e ž (á)
star. leskova palica, šiba: urezati si leskovačo
SSKJ²
leskovína in léskovina -e ž (í; ẹ́)
1. leskov les: izdelek iz leskovine
2. leskovo grmovje: leskovina je že zelena; leskovina na gmajni / vojaki so pokrili topove z leskovino leskovimi vejami
SSKJ²
léskovje -a s (ẹ́)
leskovo grmovje: gmajna z leskovjem
SSKJ²
léskovka -e ž (ẹ́)
leskova palica, šiba: urezati si leskovko; udariti vola z leskovko
● ekspr. kadar je nagajal, je pela leskovka je bil tepen z leskovo palico, šibo; je bil tepen sploh; ekspr. misli, da smo otroci, ki jih lahko ukrotiš z leskovko s tem, da jih natepeš; s silo, pritiskom
SSKJ²
lésnat1 -a -o prid. (ẹ̑)
1. bot. ki ima olesenelo steblo: lesnate in zelnate rastline
2. star. gozdnat: lesnati vrhovi hribov
SSKJ²
lesnàt2 -áta -o in lésnat -a -o prid. (ȁ ā; ẹ̑)
ki vsebuje trda celulozna vlakna: odstraniti zelenjavi lesnate dele; redkvice so stare in lesnate
SSKJ²
lesníčnik -a m (ȋ)
nar. lesnika: jesti sladke koreninice in lesničnike
SSKJ²
lésnik -a m (ẹ̑)
mitol. škrat, ki prebiva na drevju:
SSKJ²
lesníka -e ž (í)
samorasla, necepljena jablana ali njen sad: posekati lesniko; drobne, trpke lesnike; krivenčasta lesnika na gmajni
// slabš. slabo, drobno jabolko sploh: kdo bo jedel te lesnike
● ekspr. ugrizniti v lesniko lotiti se česa neprijetnega, neugodnega
SSKJ²
lesníkovec -vca m (í)
mošt iz lesnik: ponudil jim je črnega kruha in trpkega lesnikovca
SSKJ²
lesnína -e ž (ī)
1. lesna snov, les: ličinke uničujejo lesnino
2. izdelki iz lesa: trgovina z lesnino
SSKJ²
lesnjáča -e ž (á)
nar. lesnika
SSKJ²
lésno... prvi del zloženk (ẹ̄)
nanašajoč se na lésen: lesnoindustrijski, lesnoobdelovalen
SSKJ²
lésnoindustríjski -a -o prid. (ẹ̄-ȋ)
nanašajoč se na lesno industrijo: lesnoindustrijski kombinat; lesnoindustrijsko podjetje / lesnoindustrijski tehnik išče službo
SSKJ²
lésnopredeloválen -lna -o prid. (ẹ̄-ȃ)
nanašajoč se na predelovanje lesa: lesnopredelovalna industrija / nekaj učencev se je odločilo za lesnopredelovalno stroko
SSKJ²
leso... ali léso... prvi del zloženk (ẹ̑)
nanašajoč se na les1: lesorez, lesostrugar, lesovrt
SSKJ²
lesomérec -rca m (ẹ̑)
les. delavec, ki meri les:
SSKJ²
lesonít -a m (ȋ)
plošča, narejena pod pritiskom iz lesnih vlaken in fenolnih smol, lepil, les. vlaknena plošča: obložiti steno z lesonitom; polaganje lesonita; vratca iz lesonita
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
lesoníten -tna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na lesonit: lesonitna tla / lesonitne plošče vlaknene plošče
SSKJ²
lesoréz -a m (ẹ̑ ẹ̄)
um. grafična tehnika, pri kateri se z žlebičastimi dleti in raznimi noži reže v leseno ploščo: na razstavi bo grafik praktično demonstriral lesorez
// odtis v tej tehniki: razstava lesorezov
SSKJ²
lesorézec -zca m (ẹ̑)
1. kdor dela lesoreze: lesorezec ekspresionistične smeri
2. knjiž. rezbar: kipec je delo neznanega lesorezca
SSKJ²
lesorézen -zna -o prid. (ẹ̄ ẹ̑)
nanašajoč se na lesorez: lesorezni postopek; lesorezno orodje / lesorezne knjižne ilustracije; stare bakrorezne in lesorezne plošče za tiskanje jasličnih figuric
SSKJ²
lésostrugár -ja m (ẹ̑-á)
delavec, ki struži les: podjetje sprejme kvalificiranega lesostrugarja
SSKJ²
lesovína -e ž (í)
1. papir. lesna vlakna, pridobljena iz lesa z brušenjem: uporabljati lesovino za izdelavo kartona; tovarna lesovine; les za lesovino / bela lesovina iz lesa, ki ni bil prej obdelan s paro ali kemikalijami
2. lesna snov, les: trhla lesovina v vratih se je zdrobila
SSKJ²
lesovínski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na lesovino: lesovinska masa
♦ les. lesovinska plošča plošča, narejena pod pritiskom iz lesnih vlaken in fenolnih smol, lepil; vlaknena plošča
SSKJ²
lesôvje -a s (ȏ)
1. star. gozd: za hišo se širi lesovje; temno lesovje / krčiti lesovje; ta predel je porasel s slabim lesovjem
2. večji kosi lesa, zlasti v gradbenih konstrukcijah: od hiše je ostal le zid in ožgano lesovje; tesarji vežejo lesovje za ostrešje; oporno lesovje / narasla reka nosi s seboj lesovje
SSKJ²
lesovŕt -a m (ȓ)
zool. hrošč, katerega ličinka uničuje les listavcev, Xyleborus dispar:
SSKJ²
lèst -í [ləst] ž (ə̏ ȋ)
zastar. prevara, zvijača, zvijačnost: dobiti kaj ne s silo, ampak z lestjo; pridobiti si naklonjenost z lestmi / v njegovem ravnanju ni lesti in zlobe / za dosego cilja je uporabila vse svoje lesti in čare
SSKJ²
lesténčen -čna -o (ẹ̄)
pridevnik od lestenec: lestenčna kljuka
SSKJ²
lesténec -nca m (ẹ́)
okrasna priprava z več lučmi, navadno viseča s stropa: kristalni, razkošen lestenec; lestenec z desetimi svečami, žarnicami / dvorano je razsvetljeval starinski lestenec
SSKJ²
léstev -tve tudi léstva -e ž (ẹ̄)
priprava s prečnimi klini ali deščicami za vzpenjanje ali sestopanje: prisloniti lestev na zid; iti, plezati po lestvi; kovinska lestev; stopiti na prvi klin lestve / dvokraka, enokraka lestev; gasilske lestve; mornarska lestev vrvna lestev z lesenimi klini, zlasti za reševanje oseb s krova v rešilni čoln; požarna lestev pritrjena na zidu za zasilno reševanje; vrvna lestev; pren., ekspr. vzpenjati se po družbeni lestvi
● ekspr. držati komu lestev pomagati mu, da kaj (slabega) opravi
// tej podobna priprava na strani voza: pritrditi lestve na ročice; stopal je ob vozu in se držal za lestev
SSKJ²
lésti lézem nedov. (ẹ́ ẹ̑)
1. premikati se, dotikajoč se podlage s telesom: kača, polž leze; gosenica leze po listu; po poti lezejo deževniki; pren., ekspr. temen oblak leze čez sonce
// premikati se tako, da je telo zelo blizu podlage: mravlja leze; čebele lezejo po satu; muha leze po šipi / tiger leze proti svoji žrtvi se plazi
// navadno s prislovnim določilom premikati se, pomagajoč si z nogami in rokami: lesti izpod postelje, s skale; lesti skozi okno; previdno je lezel v vodo / gledati otroka, kako hitro leze / lesti čez ograjo, na drevo plezati
2. ekspr., navadno s prislovnim določilom počasi, navadno tudi s težavo premikati se: veslali so proti toku, zato je čoln samo lezel; vlak leze po strmini / prihuljene postave so lezle iz teme; bolnik leze od postelje k mizi; skupina planincev leze proti vrhu; upognjen pod težkim bremenom leze navkreber / ko je začutil nevarnost, je njegova roka previdno lezla proti orožju / kazalec leze proti dvanajsti; sonce leze višje in višje; pren. njegov pogled je lezel po obrazih prisotnih
// počasi teči, polzeti: znojne kaplje mu lezejo po čelu; solza leze po licu / reka leze po ravnini
3. ekspr. hoditi, iti: kadar je mogel, je lezel v mesto; kaj pa lezeš tja, če si bolan; lezeš kot polž zelo počasi / lesti po vseh štirih
4. nav. ekspr., s prislovnim določilom prodirati, riniti iz česa ali v kaj: žebelj leze iz deske; kol pod težkimi udarci počasi leze v tla / prva travica že leze iz zemlje
// počasi v majhni količini, stopnji prihajati: iz vseh razpok je lezla voda / ekspr. jutranja svetloba leze skozi nizka okna / mraz leze v sobo, v telo
5. navadno s prislovnim določilom počasi se premikati s prvotnega, navadnega mesta: naramnica ji leze z rame; nahrbtnik mu leze na stran; hlače lezejo dol / ne maram nositi te rute, ker leze
6. s prislovnim določilom večati območje svojega delovanja, vplivanja: mraz mu leze po hrbtu; prijetna toplota leze po telesu; utrujenost leze po žilah; bolečina v nogi leze višje in višje
// rastoč pokrivati vedno večjo površino: slak leze čez plot; bršljan leze po razvalinah
7. ekspr., navadno v zvezi z v počasi se bližati čemu (slabemu): poletje že leze v jesen; mož že leze proti sedemdesetemu letu / ali ne vidiš, da lezeš v nesrečo / lesti v dolgove; bolj in bolj so lezli v revščino
8. ekspr. počasi minevati: ure lezejo; čas leze po polževo
● ekspr. prišlo je vse, kar leze in gre veliko ljudi; ekspr. od presenečenja so mu oči lezle iz jamic gledal je z vedno bolj izbuljenimi očmi; ekspr. gledali so, kako na obzorju vedno bolj leze iz morja gorata obala so najprej vidni vrhovi obale, nato pa vsa; ekspr. sonce leze izza hriba vzhaja, za hrib zahaja; ekspr. zelenje že leze proti vrhu hriba tudi drevje, ki raste bolj blizu vrha, že zeleni; ekspr. hiša že leze na kup se podira, razpada; ekspr. tak je, da pred težavami leze na kup postaja malodušen; ekspr. molčal je in kar lezel na kup, vase iz zadrege, žalosti, ponižnosti se je držal sključeno; ekspr. spanec mu leze na oči postaja zaspan; ekspr. glava mu že leze na prsi zaradi zaspanosti, dremanja sklanja glavo; zaradi starosti se ne more več držati vzravnano; šalj. pijača mu že leze v glavo opijanja se, postaja pijan; oče že leze v dve gubé dobiva sključeno držo; ekspr. cesta se vijuga po dolini in leze v hrib se vzpenja; ekspr. strah mu leze v kosti začenja se bati; šalj. to vino je tako, da leze v lase je močno; ekspr. mož leze v leta počasi se stara; pog., ekspr. lesti komu v zadnjico, nekam, vulg. v rit izkazovati komu pretirano vdanost, prijaznost z namenom pridobiti si naklonjenost; pog. učenec komaj leze težko izdeluje v šoli; pog. blago leze narazen postaja vedno tanjše, se na več mestih trga; ekspr. lica mu lezejo narazen od zadovoljstva poteze obraza kažejo, da je zadovoljen; ekspr. posestvo, premoženje leze narazen se manjša, propada; pog. oči mu že lezejo skupaj postaja zelo zaspan; pog. lesti vkup od lakote biti zelo lačen; postajati slaboten, brez moči od lakote
SSKJ²
lestva gl. lestev
SSKJ²
léstven -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na lestev: lestveni klini / knjiž. pripeljati seno z lestvenim vozom z lojtrskim vozom, lojtrnikom
♦ grad. lestvene stopnice preproste strme stopnice, podobne lestvi
SSKJ²
léstvenica -e ž (ẹ̑)
1. drog lestve, v katerem so pritrjeni klini, deščice; lestvenik: ena lestvenica se je zlomila; uporabiti smreko za lestvenico
2. nav. mn., knjiž. lojtrski voz, lojtrnik: zapeljati lestvenice pod kozolec; lestvenice so polne snopov
SSKJ²
léstvenik -a m (ẹ̑)
1. drog lestve, v katerem so pritrjeni klini, deščice: lestev se je gugala, ker je stala na tleh samo z enim lestvenikom
2. knjiž. lojtrski voz, lojtrnik: potegniti lestvenik izpod kozolca; drdrajoči lestveniki
SSKJ²
léstvica -e ž (ẹ̄)
1. manjšalnica od lestev: prisloniti lestvico; stati na lestvici; plezati po lestvici / vrvna lestvica; pren., ekspr. vzpenjati se po socialni lestvici; stal je na najnižjem klinu družbene lestvice
2. lestvi podobna priprava na strani voza; lojtrnica: stopal je ob vozu in se držal za lestvico
3. znaki na merilni pripravi, ki predstavljajo dogovorjeno enoto in izhodiščno točko: lestvica na termometru; črtice lestvice so rdeče / Celzijeva lestvica za merjenje temperature z ničlo pri ledišču in s 100° pri vrelišču vode / merilna lestvica
4. navadno s prilastkom razvrstitev, vrsta posameznih enot kake skupine po stopnjah, zaporedju: proizvodnja tovarne obsega vso lestvico od najmanjših do največjih izdelkov; sestaviti lestvico najboljših košarkarjev; razporejati rezultate v lestvice / davčna, tarifna lestvica; plačilna lestvica; vrednostna lestvica; zgornja meja starostne lestvice; publ. rang lestvica / lestvica republiške lige je nespremenjena / top lestvica razvrstitev v določenem časovnem obdobju najbolj priljubljenih, popularnih skladb
5. ekspr., z rodilnikom množina različnih stvari iste vrste: lestvica čustev; bogata lestvica izraznih možnosti
● knjiž. narediti komu živo lestvico nastaviti komu sklenjene roke, ramena, da nanje stopi in se tako povzpne; publ. ta država je v pridelovanju riža na vrhu svetovne lestvice na prvem mestu; na enem izmed prvih mest
♦ alp. težavnostna lestvica plezalnih tur; fiz. lestvica dogovorjena enota in izhodiščna točka za merjenje kake količine; Fahrenheitova lestvica za merjenje temperature z 32° pri ledišču in 212° pri vrelišču vode; Kelvinova ali absolutna lestvica za merjenje temperature z izhodiščno točko pri absolutni ničli in z enako veliko stopinjo, kot je Celzijeva stopinja; geol. Mercallijeva lestvica razvrstitev jakosti potresa na dvanajst stopenj glede na posledice na zemeljski površini; glasb. lestvica določena in v obsegu oktave urejena vrsta tonov; celotonska lestvica ki ima v obsegu oktave samo cele tone; diatonična lestvica ki ima v obsegu oktave cele tone in poltone; durova, molova lestvica; kromatična lestvica ki ima v obsegu oktave samo poltone; meteor. Beaufortova lestvica razvrstitev jakosti vetra v dvanajst stopenj po pojavih v naravi, katere povzroča; min. Mohsova trdotna lestvica razvrstitev, vrsta določenih mineralov, po kateri se določa stopnja trdote; šport. jakostna lestvica razvrstitev posameznikov, klubov v kaki športni disciplini glede na dosežene rezultate
SSKJ²
léstvičast -a -o prid. (ẹ̄)
podoben lestvici: stol z lestvičastim naslonjalom
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
léstvičen -čna -o prid. (ẹ̄)
nanašajoč se na lestvico: lestvični klini / knjiž. lestvični voz lojtrski voz, lojtrnik / lestvični toni
SSKJ²
lestvína -e ž (í)
drog lestve, v katerem so pritrjeni klini, deščice: sedel je na lestvi in se držal za lestvine
♦ šport. bradeljnica
SSKJ²
léš -a m (ẹ̑)
pogašeni delci premoga; ugasek: odvažati leš; posuti atletsko stezo z lešem
SSKJ²
léščarka -e ž (ẹ̑)
zool. rjavkasta gozdna ptica s čokatim telesom; gozdni jereb: loviti leščarke
SSKJ²
leščáti se -ím se nedov., lêšči se in léšči se; lêščal se in léščal se (á í)
zastar. bleščati se, lesketati se: oko se lešči / v očeh se ji leščijo solze
    leščèč se -éča -e:
    leščeči (se) kapniki
SSKJ²
léščerba -e ž (ẹ̄)
nekdaj preprosta svetilka na loj, olje: leščerba brli; nad mizo visi leščerba; šel je v hlev in si svetil z leščerbo; ugasnil je kot leščerba, ki ji poide olje
// ekspr. luč, ki slabo, medlo sveti: zamenjaj žarnico, pri tej leščerbi se ne da brati
SSKJ²
léščev -a -o prid. (ẹ́)
nar. dolenjsko leskov: leščeva palica
SSKJ²
léščevje -a s (ẹ́)
leskovo grmovje: tam raste samo leščevje; sekati leščevje ob poti; pašnik z leščevjem in brinjem / iti v leščevje lešnike nabirat / steza drži po leščevju po svetu, poraslem z leskami
SSKJ²
léščevka -e ž (ẹ́)
star. leskova palica, šiba: odrezati leščevko
SSKJ²
leščílnik -a m (ȋ)
knjiž. loščilnik: kombinacija sesalnika in leščilnika
SSKJ²
léščiti -im nedov. (ẹ̄)
knjiž. loščiti, svetliti: leščiti parket, usnje
SSKJ²
leščúr -ja m (ú)
zool. morska školjka z veliko klinasto, hrapavo lupino, Pinna nobilis: naravna rastišča leščurjev
SSKJ²
léšnik -a m (ẹ́)
sad leske: lešniki so že zreli; jesti lešnike; luščiti, nabirati, treti, zmleti lešnike; kakor lešniki debele solze / dodati omaki za lešnik masla / lešniki so dobro obrodili leska
● ekspr. to ni vredno piškavega lešnika zelo malo, nič; preg. s hudičem ni dobro lešnikov brati s hudobnim človekom ni dobro imeti opravka
♦ bot. ameriški lešnik nizka tropska rastlina ali njen sad, ki dozori v zemlji, Arachis hypogaea
SSKJ²
léšnikar -ja m (ẹ́) zool.
1. ptica z močnim kljunom in kratkim repom, ki se hrani predvsem z gozdnimi sadeži; krekovt: krek, krek, hrešči lešnikar
2. hrošč, katerega ličinka uničuje lešnike, Balaninus nucum:
SSKJ²
léšnikarica -e ž (ẹ́)
nar. ptica z močnim kljunom in kratkim repom, ki se hrani predvsem z gozdnimi sadeži; krekovt
SSKJ²
léšnikast -a -o prid.(ẹ́)
po barvi podoben lešniku: lešnikaste oči
    léšnikasto prisl.:
    lešnikasto rjave oči
SSKJ²
léšnikov -a -o prid.(ẹ́)
nanašajoč se na lešnik: lešnikove lupine; lešnikova jedrca / lešnikov nadev, sladoled; lešnikova čokolada, potica; zavitek lešnikovih napolitank / obleka lešnikove barve
    léšnikovo prisl.:
    lešnikovo rjave oči
SSKJ²
lèt léta m (ȅ ẹ̄)
1. glagolnik od leteti ali letati: let je naravno gibanje ptičev; opazovati ptice med letom; ptičji let; lahkoten let metuljev; let sove je tih / let bombnikov; letalo z nenavadno hitrim letom / let puščice; dolžina leta granate / v letu ptica je v letu lovila mušice; ustreliti ptico v letu; divje gosi v letu / z oslabljenim pomenom spustiti se v neslišnem letu na tla
● let. žarg. spuščati se v mrtvem letu v brezmotornem letu
2. krajevno, časovno omejeno letenje; polet: odpovedati let
♦ aer. brezmotorni let z izključenim motorjem ali z odvzetim plinom; drsni let spuščanje jadralnega ali motornega letala pri odvzetem plinu pod najmanjšim možnim kotom; letalo leti v nizkem letu; navt. let pot, ki jo napravi jadrnica med dvema obratoma pri križarjenju; šport. let del skoka, ko se telo giblje po zraku
SSKJ²
letáj -a m (ȃ)
star. polet, let: preleteti v enem letaju
SSKJ²
leták -a m (á)
list papirja z obvestilom, vabilom, reklamo, ki se deli v javnosti: letalo meče nad mestom letake; širiti politične brošure in letake; trositi letake po ulici; propagandni letak
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
letálce -a s (ā)
nav. ekspr. manjšalnica od letalo: tako letalce ima majhen razpon kril / papirnato letalce
SSKJ²
letálec -lca [tudi letau̯ca] m (ȃ)
1. kdor je usposobljen za ravnanje z letalom: postati letalec / jadralni, motorni letalec; športni letalec; vojni letalci
// aeronavt: letalci v zrakoplovu
2. navadno s prilastkom žival, ki leta: ta ptič je dober letalec; netopir in drugi nočni letalci
SSKJ²
letálen1 -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na letanje: letalna sposobnost ptičev / sanjal je, kako bi konstruiral letalni stroj
♦ zool. letalne mišice mišice, ki ptici pri letanju gibljejo peruti; letalna mrena ali letalna koža mrena, koža ob trupu živali, ki ji omogoča letanje; letalna krila hroščev; letalna peresa najmočnejša, največja peresa v perutih ptice
SSKJ²
letálen2 -lna -o prid. (ȃ)
med. smrten, smrtonosen: letalni izid bolezni / letalna doza strupa
♦ biol. letalni gen gen, ki povzroči smrt organizma, še preden je ta zrel za razmnoževanje, smrtni gen
    letálno prisl.:
    okvare te vrste se končajo letalno
SSKJ²
letalíšče -a s (í)
prostor za vzletanje in pristajanje letal: graditi letališče; letalo se spušča nad letališče; na letališču je visokega gosta pozdravil predsednik vlade / civilno, matično, vojaško letališče / letališče na Brniku
SSKJ²
letalíščen -čna -o (ȋ)
pridevnik od letališče: množica na letališčni terasi; letališčna uprava; letališčno poslopje
SSKJ²
letalíščnik -a m (ȋ)
publ. kdor je zaposlen pri letalskem podjetju, zlasti na letališču: stavka rimskih letališčnikov
SSKJ²
letalíški -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na letališče: letališke naprave; letališka signalizacija; letališko poslopje / letališke storitve
SSKJ²
letálka -e [tudi letau̯ka] ž (ȃ)
1. ženska, ki je usposobljena za ravnanje z letalom: nov rekord mlade letalke / jadralna letalka
2. navadno s prilastkom žival ženskega spola, ki leta: lastovka je dobra letalka
SSKJ²
letálnica -e ž (ȃ)
publ. velika (smučarska) skakalnica: nova letalnica je zanesljiva / planiška letalnica
SSKJ²
letálnik -a m (ȃ)
zračno vozilo: ideja oskrbe letalnikov z gorivom v zraku sega v pionirske čase motornega letenja; izbrati letalnik iz hangarja; brezpilotni, jadralni letalnik
SSKJ²
letálnost -i ž (ȃ)
med. število, ki pove, koliko ljudi umre od sto obolelih za isto boleznijo; smrtnost, umrljivost: letalnost pri tej bolezni je velika / 30-odstotna letalnost
SSKJ²
letálo -a s (á)
motorno zračno vozilo, težje od zraka: letalo se dviga, kroži, leti, pristane, vzleti; sestreliti sovražno letalo; povzpeti se v letalo; odpotovati z letalom; kabina, krila, rep letala; nosilnost letala; pilotiranje letala; posadka letala; potniki v letalu; prevoz z letalom / letalo bobni, brni v zraku / dvomotorno, dvosedežno letalo; izvidniška letala; jadralno letalo brez lastnega pogona, ki leti z izkoriščanjem zračnih tokov; motorno, nadzvočno, reaktivno letalo; potniško letalo; šolsko letalo za praktični pouk letenja; športno, vojaško letalo; vodno letalo hidroplan; letalo na reaktivni pogon
♦ aer. amfibijsko letalo ki lahko vzleta, pristaja na kopnem ali na vodi; doseg letala največja razdalja, ki jo lahko preleti letalo brez pristanka; krilce letala; voj. lovsko letalo hitro in okretno letalo, namenjeno za boj z nasprotnikovimi letali
SSKJ²
letalonosílka -e ž (ȋ)
vojna ladja za prevoz, vzletanje in pristajanje letal: graditi letalonosilke; letalo se spusti na letalonosilko; vzletišče letalonosilke; letalonosilke, križarke, rušilci
SSKJ²
letálski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na letalce, letalo ali letalstvo:
a) letalska šola / biti v letalski uniformi / odločil se je za letalski poklic
b) letalska konstrukcija / letalski motor; letalsko krilo / razvoj letalske industrije; huda letalska nesreča; letalska proga Ljubljana–Zagreb; prodaja letalskih vozovnic; napasti letalsko oporišče; pilot in drugo letalsko osebje; letalsko podjetje / hud letalski napad; letalski promet / poslati pismo z letalsko pošto
c) naše letalske enote
♦ ptt letalsko pismo nekdaj pismo iz zelo lahkega papirja, pri katerem ima ovojnica barvast rob; strojn. (letalski) vijak; voj. letalska eskadra
SSKJ²
letálstvo -a s (ȃ)
1. dejavnost, ki je v zvezi z letenjem z letali: razvoj, zgodovina letalstva / civilno, potniško, športno, vojno letalstvo; jadralno, motorno letalstvo / odločil se je za letalstvo letalski poklic
// voj. del armade, določen za tako dejavnost: mornarica in letalstvo
2. več letal, letala: napad zavezniškega letalstva
3. aeronavtika, aviatika: hiter razvoj našega letalstva
SSKJ²
létanje tudi letánje -a s (ẹ́; ȃ)
glagolnik od letati: opazovati letanje čebel; sposobnost ptičev za letanje / letanje z jadralnim letalom / kdaj bo konec njegovega letanja po hribih / iz hiše je bilo slišati kričanje in letanje / letanje za ženskami
● ekspr. preden je kaj dosegel, je imel dosti letanja je moral urejati stvar v najrazličnejših uradih, pri najrazličnejših ljudeh
SSKJ²
letárgičen -čna -o prid. (á)
knjiž. duševno otopel, nedejaven: postati letargičen / letargično življenje v podeželskem kraju / letargični učinek opija
♦ med. letargični bolnik; letargično spanje; zool. letargično stanje živali
SSKJ²
letargíja -e ž (ȋ)
knjiž. duševna otopelost, nedejavnost, mrtvilo: povsod je vladala letargija; vdajati se letargiji; izkopati se iz letargije; zbuditi koga iz letargije
♦ med. bolezenska zaspanost
SSKJ²
létati -am nedov., tudi letájte; tudi letála (ẹ́)
1. premikati se (sem in tja ali večkrat) po zraku z letalnimi organi, zlasti s perutmi, krili: čebele letajo iz panja; metulj leta od cveta do cveta; mušice letajo nad vodo; lastovke danes visoko letajo / jadralna letala letajo nad mestom; pren., ekspr. njegove misli letajo domov
2. ekspr. večkrat opraviti kako pot; hoditi: kar naprej leta v mesto / vedno leta okoli zdravnikov
// z oslabljenim pomenom izraža, da se osebek ukvarja z delom, dejavnostjo, ki jo nakazuje določilo: direktor je letal s seje na sejo; letati na sestanke, po veselicah; on rad leta po hribih; letati za zaslužkom / leta gledat vse filme
3. pog. tekati: otroci letajo po travniku in lovijo metulje; letati ven in noter
4. ekspr., v zvezi z za prizadevati si pridobiti ljubezensko naklonjenost koga: ali še vedno leta za njim; njen mož leta za drugimi ženskami / že leta za dekleti
5. ekspr., z oslabljenim pomenom, s predložnim povedkovim določilom izraža, da je osebek oblečen, obut, kot nakazuje določilo: hladno je, on pa leta brez suknjiča; vedno leta v kratkih hlačah / ne letaj bos, se boš prehladil; kupi mi obleko, ali misliš, da bom naga letala okrog
● star. to je bilo takrat, ko sem še bos okoli letal ko sem bil še otrok; ekspr. ona previsoko leta ima prevelike zahteve; je preveč domišljava; pog. celo noč sem letal sem moral hoditi na veliko potrebo; preg. kdor visoko leta, nizko pade kdor ima pretirano dobro mnenje o svoji družbeni pomembnosti in pretirane zahteve po družabnem uspehu, ugledu, doživi pogosto neuspeh
    letáje :
    letaje nad pokrajino, išče kragulj žrtev
    letajóč -a -e:
    orel, letajoč med vrhovi gora; nizko letajoče lastovke
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
létavec -vca m (ẹ́)
zastar. fant, ki se udeležuje družabnega življenja fantov: ni več rumenokljunec, pa tudi letavec še ne: tako na vagi je, med dečkom in možem (W. Shakespeare – O. Župančič)
SSKJ²
letávina tudi letavína -e ž (ā; í)
nar. zahodno živali, ki letajo, zlasti ptiči: hodi po gozdu in opazuje letavino / postreči s pečeno letavino perutnino
SSKJ²
letéčina in letečína -e ž (ẹ̄; í)
star. živali, ki letajo, zlasti ptiči: streljati letečino s šibrami; morske živali in letečina / postreči s pečeno letečino perutnino
SSKJ²
léten1 -tna -o prid. (ẹ̑)
1. nanašajoč se na leto
a) letni dohodek; letni prirastek lesa; letna množina padavin; povprečna letna proizvodnja / letno povprečje / pomlad je najlepši letni čas
b) izpolnili so že deset odstotkov letnega načrta; poslati letno poročilo o delu / letna bilanca; letna ocena ocena ob koncu šolskega leta
c) plačati letni obrok; udeležiti se redne letne skupščine / letni dopust
č) star. letna številka nad vrati kaže, da je hiša stara letnica
d) s števnikom: 10-letni otrok; 30-letno delovanje
♦ šol. letno poročilo; trg. letna inventura
2. star. star eno leto; enoleten: zaklati letnega junca
    létno prisl.:
    porabiti letno velike vsote za raziskave; dohodek tri milijone letno
SSKJ²
léten2 -tna -o prid. (ẹ̑)
poleten1: vroči letni meseci / letni plašč; kupiti letno obleko / letne gume plitvo narezane gume; letne in zimske počitnice; letno gledališče prostor za uprizarjanje gledaliških predstav na prostem; letno telovadišče prostor, urejen in opremljen za telovadbo na prostem
♦ strojn. letno olje motorno olje za avtomobile, po viskoznosti primerno za poletni čas
    létno prisl.:
    biti letno oblečen
SSKJ²
léten3 -tna -o prid.(ẹ̄)
nanašajoč se na let: letna sposobnost letalskih modelov
    létno prisl.:
    šport. preval letno skok, pri katerem leti telovadec vodoravno, doskoči na roke in se prevali naprej
SSKJ²
letênje -a s (é)
glagolnik od leteti: ptič je že goden za letenje / letalo je spremenilo hitrost, smer letenja / prvak v jadralnem letenju / po dveh urah letenja so pristali
♦ aer. akrobatsko letenje med katerim se z letalom izvajajo akrobacije; instrumentalno letenje pri katerem vodi letalo pilot ali avtomat na podlagi podatkov, ki jih dajejo instrumenti; kontrola letenja; šport. inštruktor letenja; voj. grupno letenje letenje dveh ali več bojnih letal pod enotnim poveljstvom
SSKJ²
létenski -a -o [letənski] prid. (ẹ̑)
star. poleten1, leten2: letenski plašč; letenska obleka / letenska vročina
SSKJ²
letéti -ím nedov., lêtel (ẹ́ í)
1. premikati se po zraku z letalnimi organi, zlasti s perutmi, krili: čebela, ptič leti; ranjeni golob ne more več leteti; lastovka leti nad dvoriščem; leteti mirno, visoko / žerjavi letijo na jug; divje gosi letijo v klinu so med letenjem razporejene v obliki ostrokotnega trikotnika z ostrim kotom na čelu; pren., ekspr. misli letijo v domači kraj
♦ igr. leti, leti družabna igra, pri kateri igralci udarjajo s kazalci po mizi in ob navedbi leteče živali, stvari dvignejo prste, roke
2. premikati se po zraku, v vesolju s tehničnim pogonom: vesoljska ladja leti proti luni; letalo leti nad puščavo; bombniki letijo zelo visoko / balon leti pod oblaki / letala morajo kar največ leteti, da so rentabilna letati
// voditi letalo, pilotirati: letalec je letel z najmodernejšim letalom / pilot leti vsak teden na progi Ljubljana–Pariz; pilot je letel že nad 5000 km ima nad 5000 km vožnje
// publ. peljati se z letalom: delegacija bo letela na zasedanje
3. premikati se po zraku zlasti zaradi sunka, odriva, udarca: izpod kladiva letijo iskre; puščica leti mimo glave; krogle letijo od vseh strani; kamenje je letelo proti njemu; iskre letijo po zraku; skakalec se je odgnal in lepo leti; pri sekanju letijo naokrog trske / po zraku leti listje / letaki letijo na tla padajo; kamen je dolgo letel, preden je dosegel dno / pog. čez pet minut je most že letel v zrak zletel
4. ekspr. zelo hitro se premikati: čolnič že leti od brega; jadrnica leti po valovih kot ptica; pren. pogled mu leti po ljudeh
// pog. teči, hiteti: pograbil je kapo in letel iz sobe; letel sem v knjigarno po knjigo
5. ekspr. zelo hitro minevati: čas leti; ure z njo so naglo letele
6. dov. in nedov., pog. biti izključen, odpuščen (iz službe): namignili so mu, da bo letel; dijak je letel iz šole; ob krizi so kar leteli iz služb / če bo šlo tako naprej, bo letel iz hiše
7. preh., navadno v zvezi z na izraža, da se dejanje, ki ga izraža osebek, nanaša na določeno osebo, stvar: očitki letijo name; kam leti ta kritika; pritožbe kupcev letijo na slabo postrežbo; satira leti na kulturo; šale neprestano letijo nanj / sum leti nanj osumljen je on
● ekspr. na sestanku so letele tudi ostre besede so se prepirali, so si očitali; ekspr. pokrajina leti mimo oken se navidezno zelo hitro premika; ekspr. kadar je razburjena, ji vse leti iz rok vse izpusti iz rok, razbije, prevrne; ekspr. nabili jih bomo, da bodo kar trske letele od njih zelo; ekspr. ko se je približal, so vsi klobuki leteli z glav so se vsi hitro odkrili; ekspr. denar mu kar leti na kup, v žep, skupaj ga na lahek način zasluži; pog. vse že leti na kup se podira, propada; pog. nekaj krivde leti tudi na organizacijo nekaj je kriva tudi organizacija; nar. žvižgal je, da je kar skozi ušesa letelo šlo; ekspr. pero mu kar leti po papirju zelo hitro piše; ekspr. misliš, da ti bodo tam pečena piščeta v usta letela da se ti bo brez truda zelo dobro godilo; pog. drevju listje že dol, proč leti odpada; nar. pripeljal se je z vozom, ki je že narazen letel z zelo slabim, razmajanim; pog., ekspr. vpila je, da je vse skupaj letelo zelo je vpila; pog. omet že stran leti odpada; šale so letele vsevprek zelo so se šalili; enaki ptiči skupaj letijo ljudje s podobnimi nazori se radi družijo
    leté :
    mimo oken lete; lete je prišel na cilj
    letèč -éča -e
    1. deležnik od leteti: leteč skozi vihar, je letalo zgrešilo pot; vrana, leteča nad poljem; hitro leteče lastovke; visoko leteča puščica; z vetrom leteče listje / sestreliti leteči cilj; publ. leteči krožnik občasen kratkotrajen pojav, stvar visoko v atmosferi z neznanim vzrokom nastanka; leteča ladja hidrogliser, drsna ladja; leteča trdnjava med drugo svetovno vojno štirimotorni ameriški bombnik, zlasti B-17
    2. publ. ki opravlja svoje delo, službo tako, da se premika iz kraja v kraj: leteča odkupovalna, servisna ekipa; leteča prometna policija; leteča patrulja / leteči kolporter kolporter, ki prodaja časopise, revije, hodeč po ulicah, vlakih, avtobusih
    // premičen, potujoč: leteča ambulanta; prva pomoč leteče prometne službe
    ♦     zool. leteči pes večji netopir, ki živi na Malajskem otočju in se hrani s sadeži, Pteropus vampirus; leteče veverice glodavci, ki imajo med sprednjimi in zadnjimi nogami razpeto jadralno mreno, Pteromyidae; sam.:, pog. ker je prehitro vozil, ga je ustavila leteča motorizirana prometna milica
SSKJ²
létev -tve in létva -e ž (ẹ̄)
podolgovat kos lesa ali kovine, navadno pravokotnega prereza: odtrgati letev; kovinska, lesena, smrekova letev; okrasna letev; skladovnica letev; ogrodje, police, zaboj iz letev / obzidne letve; pribijati (strešne) letve / zaključna letev lesena letev, ki utrjuje, zaključuje rob ploskve / plot iz letev iz lat
♦ les. letev do šest centimetrov širok in do štiri centimetre debel kos žaganega lesa pravokotnega prereza; strojn. zobata letev jeklena letev, katere izrezi se ujemajo z zobmi zobnika; šport. pri skoku v višino dotakniti se letve
SSKJ²
létina -e ž (ẹ̄)
1. kar se pridela v (enem) letu: letina dobro kaže; kakšna bo letos letina; tam daje zemlja letino le vsako drugo leto; prodali so vso letino tobaka; spravljati letino; sadna, vinska letina; bogata letina krompirja; pren., ekspr. lani je izšlo dvajset pesniških zbirk, to je kar dobra letina
// s prilastkom določen čas v okviru enega leta glede na pridelek: takrat so se vrstile dobre letine; pogovarjati se o slabih letinah; bali so se ga kot hude letine zelo / ob dobri letini je pridelal sto mernikov pšenice
● lani je bila sadna letina ali letina za sadje so sadna drevesa dobro obrodila
2. gozd. enoletni debelinski prirastek lesa; letnica: šteti letine
♦ pravn. letina v fevdalizmu podložniška dajatev sodni oblasti kot odškodnina za varstveno poslovanje v enem letu
SSKJ²
létnica -e ž (ẹ̑)
1. podatek, ki označuje leto kakega dogodka: letnice si težko zapomnim; navesti letnico rojstva; v njegovem predavanju je bilo preveč letnic / nad vežnimi vrati je vrezana letnica; knjiga je izšla brez letnice in avtorjevega imena; na sliki je letnica 1750
● publ. tej obleki se pozna modna letnica po tkanini in kroju se vidi, iz katerega leta je; ni več moderna
2. s števnikom obletnica: oče praznuje 80-letnico; proslava ob 50-letnici univerze
3. gozd. enoletni debelinski prirastek lesa: les ima goste, široke, valovite letnice; gostota, smeri letnic
4. nar. enoletna žival (ženskega spola): letnica je bila privezana k uzdi matere
SSKJ²
létnik -a m (ẹ̑) navadno s prilastkom
1. enoletna doba periodično izhajajoče publikacije: sodeloval je samo v prvem letniku revije; druga številka letošnjega letnika
// celota številk, snopičev te dobe: letnik ni popoln, dve številki manjkata; dati vezat prvi letnik Jezika in slovstva
2. ljudje, rojeni istega leta: to so letniki, ki jih je zajela vojna; vpoklican je bil letnik 1920; ta letnik otrok je bil že cepljen / mobilizacija mlajših letnikov; med udeleženci prevladujejo starejši letniki
● midva sva isti letnik sva rojena istega leta; pog. kateri letnik si katerega leta si rojen; evfem. ženske starejšega letnika starejše
// kar je pridelano v istem letu, zlasti vino: piti letnik 2011 / ta letnik vina je slab / kupim fiat letnik 1970 izdelan leta 1970
3. stopnja, organizacijska enota študija v višjih in visokih šolah: v prvem letniku je uspeh slab; študent drugega letnika; imeti pogoje za vpis v tretji letnik / višji letniki bodo imeli sestanek
// razred (v srednjih strokovnih šolah): drugi letnik srednje tehniške šole; učiteljišče je imelo pet letnikov / izleta se je udeležil ves letnik
4. star. letni član: v društvo se je vpisalo dvajset dosmrtnikov in sto letnikov
♦ lov. enoletna žival (moškega spola), zlasti gams, srnjak
SSKJ²
letnína -e ž (ī)
1. star. letna članarina: plačati pristopnino in letnino / pobirati letnino za cerkvene sedeže
2. nekdaj plačilo za delo enega leta: povečati hlapcu letnino
3. knjiž. letni ali polletni obrok za odplačevanje dolga in obresti; anuiteta
SSKJ²
léto1 -a s (ẹ́)
1. čas dvanajstih mesecev, ki se začne 1. januarja in traja do 31. decembra: leto ima 365 dni; lansko, letošnje, preteklo, prihodnje leto; prva četrtina leta; na koncu, ob koncu, v začetku leta / koledarsko leto od 1. januarja do 31. decembra; navadno ki ima 365 dni, prestopno leto ki ima 366 dni; novo leto ki se bo ali se je pred kratkim začelo / ekspr.: razglasili so ga za človeka leta najpomembnejšo osebnost; dogodek leta najpomembnejši dogodek / navesti rojstno leto letnico; mesec in leto dogodka nista znana / katerega leta je to bilo; še istega leta, isto leto se je vrnil; umrl je lansko leto lani; tisto leto je bila lepa jesen; to leto ga še nisem videl letos; vsako leto nas obišče; vse leto je bil bolan; rodil se je leto pred njo; koliko plače ima na leto letno; tam je žetev dvakrat na leto; to bomo naredili še v tem letu še letos; tam je živela do leta 2007; članek je iz leta 1970; po letu 1900 se je stanje izboljšalo; vojna se je končala v letu 1945; star. v letu Gospodovem 1664 leta 1664; razmere pred letom 1991 / pri datiranju: Prešeren je umrl 8. februarja 1849. leta [l.] ali leta 1849; 1. maja tega leta [t. l.] leta, v katerem se to govori, piše / kot voščilo srečno novo leto
// s prilastkom ta čas glede na kako značilnost, dejavnost: mokrotno, sušno leto / mednarodno geofizikalno leto v katerem se načrtno raziskuje zemlja v svetovnem merilu; hroščevo leto ko se v velikih množinah pojavijo rjavi hrošči; Mozartovo leto s posebnim poudarkom na uprizarjanju Mozartovih del; olimpijsko leto; obilno ribje leto; lani je bilo sadno leto so sadna drevesa dobro obrodila; leto 2011 je bilo mednarodno leto kemije
// s prilastkom čas dvanajstih mesecev z drugačnim stalnim začetkom: lovsko leto ki traja od 1. aprila do 31. marca; muslimansko leto; šolsko leto ki traja od 1. septembra do 31. avgusta; prvi razred je obiskoval v šolskem letu 1930/31; študijsko leto ki traja od 1. oktobra do 30. septembra
2. navadno s števnikom čas dvanajstih mesecev: od takrat sta minili dve leti; že tretje leto poteka, odkar ga ni; četrt, pol leta / delovno, službeno leto / že več kot dve leti se ni oglasil; obljubil je, da bo plačal čez tri leta; pogodbo je sklenil za eno leto; ob letu, star. k letu se vidimo čez eno leto; že leto dni je v tujini eno leto; tam bo ostal leto dni eno leto; takrat je obljubil, leto kasneje pa se je premislil; star. danes leto je odšel pred enim letom; star. pridi danes leto čez eno leto / petnajst let zapora / kot voščilo za rojstni dan še na mnoga leta
// s števnikom ta čas za označevanje starosti česa: otroku je dve leti; ima, star je že eno leto; hiša je stara sto let; do sedmega leta je živel pri starših do starosti sedmih let; pog. v deveto leto gre pred kratkim je bil star osem let; z desetimi leti je šel od doma ko je bil star deset let; določiti leta starosti; dekle osemnajstih let; do starosti pet let, petih let; ženska pri sedemdesetih letih stara približno sedemdeset let; otrok v devetem letu od izpolnjenega osmega leta do izpolnjenega devetega leta starosti / kot opozorilo mladini do 16. leta vstop prepovedan
3. mn. starost, življenjska doba: ko sem imel jaz ta leta kakor ti, sem bil že samostojen; med njima je precejšnja razlika v letih / biti istih let; biti v zrelih letih; moški srednjih let; ženska mojih let; velik za svoja leta
4. mn., navadno s prilastkom omejeno trajanje v življenju, bivanju: ta leta so bila zanj srečna; tistih let se bom vedno spominjal / dekliška, fantovska, mladostna leta; otroška leta je preživel v domači hiši; ekspr. šestnajst let, to so rosna leta zgodnja mladost; leta zorenja / poznava se iz dijaških let; tako sem navajen iz, od mladih let; na stara leta, v starih letih je beračil ko je bil star; človek se mora učiti v mladih letih ko je mlad / z oslabljenim pomenom leta mladosti mladost; pren., knjiž. meščanska družba je bila takrat še v otroških letih
// omejeno trajanje z razmerami, okoliščinami, stvarnostjo vred: takrat so bila huda leta; vojna leta; leta krize; razvoj gospodarstva v povojnih letih
// knjiž., z vrstilnim števnikom omejeno trajanje desetih let, z začetkom, kot ga nakazuje števnik: šestdeseta leta prejšnjega stoletja so preobrat; v dvajsetih letih devetnajstega stoletja; kriza tridesetih let; v začetku osemdesetih let
5. mn., ekspr., z oslabljenim pomenom izraža dolgo omejeno trajanje kot del neomejenega trajanja: od takrat so minila že leta / leta (in leta) je pisal to knjigo / dolga leta je trajalo, preden je plačal dolg
6. letnik: tretje leto filozofije je študiral na Dunaju; dohitel ga je znanec, medicinec v zadnjem letu / Delo, leto V., št. 3
7. navadno s prilastkom kar se pridela v (enem) letu; letina: letos je bilo dobro leto; pomlad je obetala dobro leto
● star. pisalo se je leto 1848 bilo je leta 1848; pog. njemu se res ne poznajo leta videti je mlajši, kot je v resnici; ekspr. kako hitro tečejo leta čas; dokupiti leta prostovoljno plačati pokojninsko zavarovanje za čas, ko zavarovanec ni bil obvezno zavarovan; star. nevesti so dokupili, kupili leta dosegli predčasno sodno priznanje polnoletnosti; pog. ona skriva leta videti je mlajša, kot je v resnici; noče povedati, koliko je stara; leto na leto, leto za letom se dogaja isto kar naprej, vedno; leto in dan ekspr. leto in dan je čakal zelo dolgo; približno eno leto; ekspr. tam sneg leto in dan ne skopni nikoli; ekspr. leto in dan je spal v hlevu vedno; star. čez leto in dan približno čez eno leto; boj za prvo mesto je iz leta v leto, od leta do leta hujši vedno hujši; vsako leto hujši; ekspr. umor je bil pojasnjen šele čez leta, po letih po dolgem času; evfem. mož gre že v leta se stara; evfem. biti v letih star, starejši; pred leti je tu stala hiša včasih, nekdaj; z leti raste tudi njegova trma čim starejši je, tem bolj je trmast; z leti je zanimanje začelo upadati sčasoma, polagoma; šalj. Abrahamova leta starost okoli petdeset let; šalj. že sedem hrvaških, laških let te nisem videl zelo dolgo; šalj. biti v Kristusovih letih star triintrideset let; star. mlado leto pomlad; ekspr. biti v najboljših letih od 30. do 50. leta; novo leto čakati novo leto bedeti v noči med 31. decembrom in 1. januarjem do polnoči; praznovati novo leto 1. januar; to se je zgodilo na novo leto, star. na novega leta dan 1. januarja; obiskati za novo leto za novoletne praznike; danes je staro leto 31. december; star. na starega leta dan 31. decembra; ekspr. to je bilo sedem suhih let čas brez uspehov pri kom, v kaki dejavnosti; ekspr. prebili smo sedem suhih let čas revščine, pomanjkanja; bolnik je vsako leto slabši vedno slabši; ekspr. rad bi dal nekaj let življenja, da bi bilo to res zelo želim; vznes. biti v cvetu let mlad; pog. dobiti pet let (zapora) biti obsojen na pet let (zapora); pog., ekspr. že sedemdeset let imam na grbi star sem že sedemdeset let; močen kljub letom kljub starosti; preg. čez sedem let vse prav pride vsaka stvar se da kdaj s pridom uporabiti
♦ agr. rodno leto v katerem sadno drevje normalno ali bogato obrodi; astron. astronomsko leto čas, ki ga porabi Zemlja, da enkrat obkroži Sonce; kozmično leto čas, ki ga porabi Sonce, da napravi en obhod okoli središča našega zvezdnega sestava; Lunino ali lunarno leto ki ima 354 dni; sončno ali solarno leto čas, ki ga porabi Sonce na svoji navidezni poti od enakonočja do naslednjega istovrstnega enakonočja; zvezdno ali sidersko leto čas, ki ga porabi Sonce na svoji navidezni poti, da se spet vrne med iste zvezde; ekon. gospodarsko ali poslovno leto ki se začne z novim porastom gospodarske in poslovne aktivnosti in se konča v mrtvi sezoni; fin. proračunsko leto koledarsko leto, za katero je narejen proračun; računsko leto proračunsko leto, ki se more podaljšati za nekaj mesecev, da se upoštevajo še dohodki in izdatki teh mesecev; fiz. svetlobno leto pot svetlobe v enem letu; ta zvezda je oddaljena od zemlje štiri svetlobna leta; rel. sveto leto navadno vsako petindvajseto leto, namenjeno verski prenovi, poglobitvi; šol. sobotno leto leto ali daljše obdobje do enega leta, navadno brez delovnih ali študijskih obveznosti, namenjeno predvsem raziskovanju, izpopolnjevanju, potovanjem
SSKJ²
léto2 -a s (ẹ́)
1. star. poletje: pomlad je minila in nastopilo je leto; vroče leto / obleka za leto / čez leto je živel ob morju; zastar. po letu so se hodili kopat poleti; v letu in zimi enako oblečen zmeraj
2. v zvezi babje leto, meteor. obdobje suhega, čez dan sončnega in toplega vremena, ki jeseni, zlasti v oktobru, sledi obdobju hladnega vremena; babje poletje
SSKJ²
letónski -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na Letonce ali Letonsko: letonska pristanišča / letonski jezik
SSKJ²
letónščina -e ž (ọ̑)
letonski jezik: prevod iz letonščine
SSKJ²
letopís -a m (ȋ)
1. zapisi pomembnejših dogodkov po letih: iskati zgodovinske podatke v letopisih / Letopis Slovenske akademije znanosti in umetnosti; pren., knjiž. letopis človeškega rodu ne pozna nobenega takega primera
2. (letna) publikacija s prispevki več avtorjev; almanah: sodelavci letopisa
SSKJ²
letopísec -sca m (ȋ)
pisec letopisov: tako poroča letopisec iz 15. stoletja; pren. pisatelj je hotel biti tudi letopisec svojega časa
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
letopísen -sna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na letopis: letopisni podatki / letopisno navajanje dogodkov / letošnji zbornik nadaljuje letopisno izročilo
SSKJ²
letorásel -sli [letorasəu̯] ž (ȃ)
gozd. mladika: leskova letorasel
SSKJ²
létos prisl. (ẹ̑)
v letu, ki je, še traja: letos je manj gostov kakor lani; še letos ti vrnem / začeli so letos v januarju; razstava je bila marca letos / žganje je od letos letošnje; proračun za letos je večji letošnji proračun
SSKJ²
létošnji -a -e prid. (ẹ̄)
nanašajoč se na leto, ki je, še traja: letošnja jesen je deževna; letošnje leto je hitro minilo; prvi meseci letošnjega leta / letošnji gledališki repertoar; letošnja proizvodnja cementa / letošnji mednarodni sejem; letošnje in lanske številke časopisa / vrnil se je letošnjo pomlad, knjiž. letošnje pomladi
SSKJ²
letoválec -lca [letovau̯ca in letovalca] m (ȃ)
publ. kdor preživlja letni dopust, počitnice (zunaj stalnega bivališča): število letovalcev v gorskih krajih raste
SSKJ²
letovánje -a s (ȃ)
glagolnik od letovati: odločil se je za dvotedensko letovanje; letovanje v gorah mu je koristilo; stroški letovanja / organizirati dnevno letovanje otrok ki ne vključuje organiziranega prenočevanja; zdravstvena letovanja / kam greste na letovanje
SSKJ²
letováti -újem nedov. (á ȗ)
publ. preživljati letni dopust, počitnice (zunaj stalnega bivališča): letovati na morju, v planinah; letovati v svoji počitniški hišici / otroci iz Trbovelj letujejo letos na Gorenjskem
SSKJ²
letovíščar -ja m (ȋ)
kdor preživlja letni dopust, počitnice v letovišču: oddajati sobe letoviščarjem; prireditve so se udeležili domačini in letoviščarji
SSKJ²
letovíščarka -e ž (ȋ)
ženska, ki preživlja letni dopust, počitnice v letovišču: v parku sedi družba letoviščark
SSKJ²
letovíščarski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na letoviščarje ali letovišče: letoviščarska družba / letoviščarski vlaki so vedno polni / letoviščarski kraj letoviški
SSKJ²
letovíščarstvo -a s (ȋ)
preživljanje letnega dopusta, počitnic zunaj stalnega bivališča: velik razmah letoviščarstva
SSKJ²
letovíšče -a s (í)
1. kraj, primeren, ustrezno urejen za preživljanje letnega dopusta, počitnic: to letovišče ima vse možnosti za razvoj; oditi v letovišče; dobro obiskano letovišče; letos so vsa letovišča polna tujcev / klimatsko, obmorsko, zimsko letovišče / zastar. prodati letovišče ob morju letoviško, počitniško hišico
2. star. letni dopust, počitnice, letovanje: iti na letovišče v toplice; biti na letovišču
SSKJ²
letovíščen -čna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na letovišče: letoviščni del obale / letoviščna sezona
SSKJ²
letovíščnik -a m (ȋ)
letoviščar: obmorski kraji privabljajo mnogo letoviščnikov
SSKJ²
letovíški -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na letovišče: letoviški gostje / to je znan letoviški kraj / letoviška hišica
SSKJ²
letrízem -zma m (ī)
um. umetnostna smer v drugi polovici 20. stoletja, katere izrazno sredstvo so črke, številke, grafični znaki: letrizem v poeziji, slikarstvu
SSKJ²
létščina -e ž (ẹ̑)
letonščina
SSKJ²
letva gl. letev
SSKJ²
létvan -a -o prid. (ẹ̑)
arhit. obit z letvami: letvana vrata
SSKJ²
létvarica -e ž (ẹ̑)
knjiž. zaboj iz lesenih letev, navadno za sadje ali zelenjavo; gajba: izdelovati letvarice
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
létvast -a -o prid. (ẹ̄)
ki je iz letev: letvasta ograja; letvaste police za sadje; letvasta vrata
♦ agr. letvasti boben mlatilnice
SSKJ²
létven -a -o (ẹ̑)
pridevnik od letev: letveni zaboji
SSKJ²
létvenik in letveník -a m (ẹ̑; í)
1. agr. ogrodje (iz letev) za vinsko trto, sadno drevje, popenjavke: razpeljati hruško po letveniku
2. gozd. gozd, v katerem imajo drevesa debelino letev: gošča prehaja v letvenik
SSKJ²
létvica -e ž (ẹ̄)
manjšalnica od letev: pritrditi letvico; žagati letvice; otroška stajica iz letvic / zakriti rob poda z letvico
♦ les. utorna letvica
SSKJ²
letvíčiti -im nedov. (í ȋ)
les. ob skladanju desk polagati vmes letve: delavci letvičijo
// letviti
SSKJ²
letvíti -ím in létviti -im nedov., letvèn in létven (ī í; ẹ̄)
les. pritrjevati letve zaradi povezave, zavarovanja česa: letviti parketni pod
SSKJ²
leut gl. levt
SSKJ²
lév1 -a m (ẹ̑)
1. pretesna vrhnja plast kože, ki si jo žival odstrani, sleče: kačji lev; lev gosenice, raka
2. levitev: drugi lev je končan
SSKJ²
lév2 -a m (ẹ̑)
denarna enota Bolgarije: to stane pet levov
// bankovec ali kovanec v vrednosti te enote:
SSKJ²
lèv3 lêva tudi léva m (ȅ ē, ẹ̄)
1. v Afriki živeča zver, katere samec ima veliko glavo in košato grivo: lev rjove; krotilec levov; lov na leve; lev in levinja; boril, branil se je kakor lev; hraber kot lev / pred vhodom stojita dva kamnita leva
● beneški lev ali lev sv. Marka podoba leva kot simbol beneške republike; publ. tam je nekoč vladal britanski lev Angleži, Britanci
2. kdor je rojen v astrološkem znamenju leva: levu ni všeč, če se mora podrejati avtoriteti drugega; on je pravi lev
● rojen je v znamenju leva v času od 23. julija do 23. avgusta
3. ekspr. hraber, neustrašen, junaški moški: on ni lev, pač pa lisjak; v boju je bil lev; ni se upal spoprijeti se s takim levom
4. ekspr., navadno s prilastkom moški, ki po lastnostih, zaželenih za področje njegovega udejstvovanja, presega druge: v mladih letih je bil velik lev; lev družabnih prireditev / gledališki lev; modni, promenadni, salonski lev
♦ astron. Lev peto ozvezdje živalskega kroga; film. zlati lev priznanje za najboljši film mednarodnega festivala v Benetkah; pal. jamski lev levu podobna izumrla zver iz mlajše ledene dobe; zool. morski lev velik morski sesalec, podoben tjulnju, Otaria flavescens
SSKJ²
lév4 -í ž (ẹ̑)
1. pretesna vrhnja plast kože, ki si jo žival odstrani, sleče; lev1: kačja lev
2. levitev: lev poteka precej hitro
SSKJ²
léva1 -e ž, lévih (ẹ́)
1. nav. ed. leva roka, levica: z desno se je opiral na palico, leva mu je visela ob telesu
// leva noga: brcnil je žogo z levo in zgrešil / v medmetni rabi otroci so korakali: leva, desna, ena, dve
2. v prislovni rabi, v zvezi z na, od, po, v, z izraža levo stran: pisati od leve proti desni; priti od leve; iti, kreniti na, v levo; vrata se odpirajo na, v levo; ko greš čez cesto, poglej na levo in desno; obrniti se v levo; ovinek na levo; obrat v levo / krogla je priletela z leve; na desni teče reka, na levi je gozd; hoditi po levi; miza na levi je še prosta / kot povelje: na levo; polkrog v levo; pren. politik je krenil v levo; avtorjeva usmerjenost v levo
● kar tod pojdite in se držite leve na vsakem razpotju pojdite po levi poti; ekspr. ta človek se ne ozira ne na levo ne na desno dela po svoje, ne upošteva mnenja, nasvetov drugih; ekspr. sedel je za mizo in ni pogledal ne na levo ne na desno gledal je naravnost in se ni oziral okoli sebe
♦ obrt. plesti same leve leve petlje; prim. levi
SSKJ²
léva2 -e ž (ẹ̑)
1. nekdaj majhnemu ognjišču podobna vdolbina v zidu, v kateri gorijo trske za razsvetljavo: primakniti kolovrat bližje k levi
// star. kamin: ob zimskih večerih so sedeli pri levi
2. alp. majhna, plitva votlina, vdolbina v skalovju: leva v gladki steni
SSKJ²
levák -a m (á)
1. polit. žarg. pristaš, pripadnik politične levice; levičar: jeziti se na levake; vladanje naših levakov / esktremistični levaki
2. pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu kdor se neuspešno loteva različnih opravil: sami levaki; levaki in nesposobneži
SSKJ²
levánt -a m (ȃ)
vzhodni veter, vzhodnik: Popoldne .. že levant od Istre pada (I. Gruden)
♦ meteor. veter v Sredozemlju, zlasti vzhodni, ki piha s kopnega na morje
SSKJ²
levánta in Levánta -e ž (ȃ)
knjiž. dežele ob vzhodnem delu Sredozemskega morja: prebivalci levante / trgovati z levanto
SSKJ²
levantínec -nca m (ȋ)
nav. ekspr. prebivalec dežele ob vzhodnem delu Sredozemskega morja:
SSKJ²
levantínski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na levantince ali levanto: levantinski trgovci / levantinski smisel za trgovanje
SSKJ²
levántski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na levanto: levantske dežele / levantski trgovci
SSKJ²
lêvček tudi lévček -čka m (ȇ; ẹ̑)
manjšalnica od lèv: levinja in levčki
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
lévi -a -o prid. (ẹ́)
1. ki je na isti strani telesa kot srce: leva noga, rama, roka; z levo stranjo telesa se je naslonil na zid; poškodovati si levo oko / levi čevelj za na levo nogo
// ki je v odnosu do človeka na taki strani: avto se je prevrnil na levi bok; leva stran ceste; levo zadnje kolo se je snelo / levi breg reke gledano v smeri toka; levo krilo vojske, moštva gledano v smeri napada
2. politično liberalen: poslanci leve opozicije; leva študentska organizacija / leve skupine v gibanju; levo krilo stranke
3. pog. nepomemben: veliko denarja je šlo za organizacijo neke leve prireditve
● nar. levi otroci otroci, ki jih ima poročen moški z žensko, s katero ni v zakonski zvezi, nezakonski otroci; ekspr. gleda kot levi razbojnik (na križu) grdo, hudobno; ekspr. danes je menda z levo nogo vstal ves dan je slabo razpoložen; leva roka star. kmetija leži na levo roko od ceste na levi strani; pog. ne gre tako lahko, čeprav sem mislil, da bom to naredil z levo roko z lahkoto, brez težav; pog. ne gre z levo roko obsojati njihovo ravnanje brez premisleka; pog. delo opravlja z levo roko ne temeljito, površno; star. zakon na levo roko zakon med osebo zlasti iz vladarske družine in osebo bistveno neenakega socialnega izvora; morganatični zakon; nar. leva žena ženska, ki ima spolno razmerje z moškim, poročenim z drugo žensko
♦ grad. leva vrata vrata, ki se odpirajo v levo; mat. leva stran enačbe stran, ki je na levi strani enačaja; navt. levi bok ladje gledano od krme proti premcu; obrt. levi (zidan) štedilnik štedilnik, pri katerem se vratca odpirajo v levo; leva petlja prvina (pri pletenju), ki ima na narobni strani obliko desne petlje; polit. italijanski levi center; strojn. levi navoj navoj, pri katerem se vijak pomika naprej, če se vrti v nasprotni smeri kot urni kazalec; šport. levi krilec igralec, ki povezuje obrambo in napad na levi strani, zlasti pri nogometu; levo krilo igralec, ki igra na levi strani napadalne vrste, zlasti pri nogometu
    lévo prisl.:
    prehitevati levo; levo usmerjen časopis, politik; levo in desno od ceste ležijo njive; sedela je levo od njega; informacije dobite v sobi št. 15 levo
    ●     nav. iron. deliti nauke levo in desno vsem ljudem; zamahoval je s palico levo in desno na vse strani; 
prim. leva1
SSKJ²
leviatán tudi leviátan -a m (ȃ; ȃ)
po bibliji velikanska morska pošast: pokončati leviatana; pren., knjiž. kdo nas bo rešil tega leviatana
SSKJ²
levíca -e ž (í)
1. leva roka; ant. desnica: položil ji je levico okoli ramen; enako spretno dela z levico kot z desnico; z levico si je zakrila oči / držati rokavice v levici
● bibl. naj ne ve levica, kaj dela desnica ne hvali se z dobrimi deli; iron. desnica ne ve, kaj dela levica delo je neenotno, neskladno
// v prislovni rabi, v zvezi z na izraža levo stran: posadil ga je na svojo levico / na njegovi levici je sedelo lepo dekle; pren., publ. pisateljeva navzočnost na levici javnega življenja
2. polit. liberalna stranka, tako krilo v stranki ali skupina takih strank: kandidati, predstavniki levice; zmaga levice; spopad med desnico in levico / zmerna levica; skrajna levica v gibanju / slovenska kulturna levica; tranzicijska levica
SSKJ²
levìč -íča m (ȉ í)
levček: levinja z leviči
SSKJ²
levíčar -ja m (ȋ)
1. kdor pri delu uporablja predvsem levo roko: precej otrok je levičarjev
2. polit. pristaš, pripadnik politične levice: levičarji in desničarji
// v socializmu pripadnik skrajne, radikalne smeri v nekaterih (komunističnih) partijah: maoistični levičarji med evropskimi komunisti
3. nav. evfem. komunist: policija ga je nadzorovala, ker je bil levičar
SSKJ²
levíčarka -e ž (ȋ)
1. ženska, ki pri delu uporablja predvsem levo roko: težko piše z desno roko, ker je izrazita levičarka
2. polit. pristašinja, pripadnica politične levice: v politiki je bila levičarka / skrajna levičarka
SSKJ²
levíčarski -a -o prid.(ȋ)
nanašajoč se na pristaše, pripadnike politične levice: levičarski politični krogi, voditelji / levičarske stranke / v reviji so sodelovali tudi levičarski umetniki / levičarski odklon v partijah
    levíčarsko prisl.:
    biti levičarsko usmerjen
SSKJ²
levíčarstvo -a s (ȋ)
1. miselnost levičarjev: takratni režim ga je preganjal zaradi njegovega levičarstva / sektaško levičarstvo
2. uporabljanje predvsem leve roke pri delu: prevladovanje desničarstva nad levičarstvom pri otrocih
SSKJ²
levíčen -čna -o prid. (ī ȋ)
ki pri delu uporablja predvsem levo roko: levični in desnični otroci
SSKJ²
levíčnik -a m (ȋ)
kdor pri delu uporablja predvsem levo roko; levičar: biti izrazit levičnik
SSKJ²
levínja tudi lêvinja tudi lévinja -e ž (í; ē; ẹ̄)
1. samica leva: levinja z mladičem; branila je otroke kot levinja svoje mladiče
2. ženska, rojena v astrološkem znamenju leva: po horoskopu je levinja; temperamentna samska levinja; tipična levinja
● rojena je v znamenju leva v času od 23. julija do 23. avgusta
3. ekspr., navadno s prilastkom ženska, ki po lastnostih, zaželenih za področje njenega udejstvovanja, presega druge: izkušena levinja / salonska levinja
SSKJ²
léviske -visk ž mn. (ẹ̑) pog.
kavbojske hlače znamke Levi's: nositi leviske; ideja, reklama za legendarne leviske; motoristična jakna, razvlečena majica in zguljene leviske
SSKJ²
levít -a m (ȋ)
1. rel. naslov za duhovnika, diakona, kadar streže pri bogoslužju, zlasti pri slovesni maši: k oltarju je pristopil škof z leviti / maša z leviti asistirana maša
2. pri starih Judih pomočnik duhovnika pri daritvi v templju: veliki duhovnik v spremstvu levitov
3. mn., šalj. opominjanje, oštevanje: kdaj bo konec teh levitov
● šalj. brati, peti komu levite oštevati ga
SSKJ²
levitácija -e ž (á)
samodejni dvig telesa in lebdenje v zraku ne glede na zakon težnosti, zlasti pri zamaknjenjih, hipnozah: v ekstazi je izvajal levitacijo
SSKJ²
levítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od leviti se: prva levitev rakov; kača ob levitvi; razvoj žuželke od levitve do levitve
SSKJ²
levíti se -ím se nedov., lévi se in lêvi se (ī í)
1. odstranjevati si, slačiti si pretesno vrhnjo plast kože: kača, rak se levi; pren., ekspr. Doživljal je tisto nevarno spremembo v sebi: prehod iz mladostnosti v zrelost. Levil se je (M. Jarc)
2. ekspr., v zvezi z v opuščati dosedanje lastnosti, značilnosti in prevzemati drugačne: iz skromnega človeka se je levil v domišljavca
SSKJ²
levjesŕčen -čna -o prid. (ȓ)
knjiž., ekspr. zelo hraber, pogumen: levjesrčni vojaki
SSKJ²
lêvji in lévji -a -e prid. (ȇ; ẹ̑)
nanašajoč se na leve: levja glava, griva, koža; iz daljave se je slišalo levje rjovenje / levja kletka
// ekspr. tak kot pri levu: pokazal je levji pogum; bil je plečat človek z levjo glavo; ponosen je na svojo levjo grivo
● ekspr. no, kdo si upa v levji brlog k pomembnemu človeku, ki se ga vsi bojijo; ekspr. opravil je levji del posla največji del posla; ekspr. pri dobičku je pograbil levji delež vzel si je največji del dobička; publ. levji delež k uspehu komedije je prispeval nosilec glavne vloge ima največ zaslug za uspeh; ekspr. nikar ne sili v levje žrelo ne imej opravka z nevarnim človekom
♦ šport. levji skok skok, pri katerem leti telovadec vodoravno, doskoči na roke in se prevali naprej; preval letno
SSKJ²
levkemíja -e ž (ȋ)
med. bolezen, za katero je značilen pojav rakavih belih krvničk v krvi, belokrvnost: imeti levkemijo; umreti, zboleti za levkemijo; bolnik z levkemijo
SSKJ²
levkocít -a m (ȋ)
nav. mn., biol. brezbarvna krvna celica, ki se giblje s panožicami; bela krvnička3, belo krvno telesce3: število levkocitov v krvi se je zmanjšalo; vrste levkocitov; levkociti in eritrociti
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
levkója -e ž (ọ̑)
vrtn. grmičasta vrtna ali lončna rastlina s sivkastimi listi in raznobarvnimi cveti v socvetjih, Matthiola incana: gojiti levkoje
SSKJ²
levkoplást -a m (ȃ)
lepljiv trak za na kožo, zlasti za pritrjevanje ovoja ali gaze; (lepilni) obliž: nalepiti, odstriči levkoplast
♦ nav. mn., bot. tvorba v celicah zlasti podzemeljskih delov rastline, ki vsebuje rezervne snovi
SSKJ²
levljênje -a s (é)
glagolnik od leviti se: levljenje kač, rakov
SSKJ²
levnják -a m (á)
zaprt prostor za leve: otroci občudujejo leve v levnjaku
SSKJ²
levo... ali lévo... prvi del zloženk (ẹ́)
nanašajoč se na levi: levoročen; levosučen
SSKJ²
levorôčen in levoróčen -čna -o prid. (ō; ọ̄)
knjiž. nanašajoč se na levo roko: levoročna klavirska igra
♦ obrt. levoročni šivalni stroj šivalni stroj, ki ima pogonsko kolo na levi strani
SSKJ²
lévosredínski -a -o prid. (ẹ́-ȋ)
ki je za politično usmeritev med levico in sredino: levosredinska koalicija, opozicija; levosredinska stranka, vlada / levosredinski trojček
SSKJ²
lévost -i ž (ẹ́)
nagnjenost, usmerjenost v levo: poševnost in levost pisave
SSKJ²
levostránski -a -o prid. (á)
knjiž. nanašajoč se na levo stran: levostranska lega v spanju / levostranska operacija pljuč
SSKJ²
lévosúčen -čna -o prid. (ẹ́-ū)
fiz., kem., navadno v zvezi s snov ki suka polarizacijsko ravnino v levo:
SSKJ²
lêvov tudi lévov -a -o (ē; ẹ̄)
pridevnik od lèv: levova griva
SSKJ²
lévt -a m (ẹ̑)
navt. istrski ribiški čoln z enim jamborom in latinskim jadrom:
SSKJ²
leydenski -a -o [lájdənski in lájdenski] prid. (ȃ)
fiz., v zvezi leydenska steklenica, nekdaj kondenzator v obliki steklenega valja, ki ga na obeh straneh obdaja plast kovine:
SSKJ²
léza -e ž (ẹ́)
alp. plezanje, pleza: leza v tej steni ni težavna
SSKJ²
lézba -e ž (ẹ̑) slabš.
lezbijka: rekli so, da se obnašata kot lezbi, ko sta šli po cesti z roko v roki; zmerjati žensko z lezbo
SSKJ²
lézbičen -čna -o prid. (ẹ́)
nanašajoč se na lezbijke: lezbično nagnjenje / lezbična ženska
SSKJ²
lézbijka -e ž (ẹ́)
ženska, ki čuti spolno nagnjenje do oseb istega spola: biti lezbijka
SSKJ²
lézbijski -a -o prid. (ẹ́)
lezbičen: lezbijsko nagnjenje
SSKJ²
lézbištvo -a s (ẹ́)
spolna nagnjenost žensk do oseb istega spola: spregovorila je o težavah in radostih lezbištva; gejevstvo in lezbištvo
SSKJ²
lezéčina in lezečína -e ž (ẹ̄; í)
star. manjše živali, ki lezejo: gadje in druga lezečina
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
lézenje -a s (ẹ́)
glagolnik od lesti: kačje lezenje / pri lezenju čez ograjo si je strgal obleko
♦ teh. pojav, da se jeklen predmet pri stalni obremenitvi in visoki temperaturi za zmeraj deformira
SSKJ²
lezgínka -e ž (ȋ)
živahen kavkaški ljudski ples: plesati lezginko
SSKJ²
lézija -e ž (ẹ́)
knjiž. poškodba, rana: lezija živčevja
SSKJ²
lezíka -e ž (ī)
petr. ploskev, presledek med plastmi kamnine, nastale kot usedlina:
SSKJ²
léža -e ž (ẹ́)
1. star. ležanje: leža na trebuhu / vse ga boli od dolge leže / bolnika je leža oslabila
2. zastar. lega1, položaj: mesto ima lepo ležo; premakniti kaj iz prvotne leže
SSKJ²
ležáj -a m (ȃ)
1. teh. strojni del, ki vzdržuje vrteči se del stroja v zahtevani legi: ležaj se segreje; naravnati ležaj; olje za mazanje ležajev / aksialni ležaj za prestrezanje sil, ki delujejo vzdolž gredi; drsni ležaj pri katerem je med vrtečim se in mirujočim delom samo plast maziva; kotalni ležaj pri katerem so med vrtečim se in mirujočim delom kotalke; kroglični ležaj pri katerem so med vrtečim se in mirujočim delom kroglice; radialni ležaj za prestrezanje sil, ki delujejo pravokotno na gred
2. mesto, predmet, na katerem kaj leži, sloni: izdelati ležaj za jambor
SSKJ²
ležájen -jna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na ležaj: ležajni del / ležajna blazinica ali ležajna skodelica vsak od dveh polkrožnih delov drsnega ležaja; ležajna puša kratka debela cev kot drsni ležaj
♦ metal. ležajne zlitine zlitine bakra, svinca, kositra, antimona in cinka, ki se uporabljajo za ležaje
SSKJ²
ležák -a m (á)
močnejše, dobro uležano svetlo pivo: odpreti steklenico ležaka
♦ agr. velik sod za shranjevanje vina
SSKJ²
ležálen -lna -o prid. (ȃ)
namenjen za ležanje: ležalna ploskev žimnice / ležalni sedež sedež v vozilu, ki se da nagniti nazaj; ležalni stol stol iz ogrodja z vpetim platnom za sedenje ali ležanje; ležalni vagon vagon z oddelki, v katerih so ležišča, brez omaric za obleko in brez umivalnika; ležalna blazina blazina za ležanje, napolnjena z zrakom; razpeti ležalno mrežo med dve drevesi
♦ agr. ležalna posoda veliki sodi, cisterne za shranjevanje vina v kleteh; med. ležalna doba čas, ko mora bolnik ležati; ležalno zdravljenje zdravljenje, pri katerem je ležanje njegov bistveni del; obrt. ležalno pohištvo kosi pohištva, namenjeni za ležanje
SSKJ²
ležálka -e ž (ȃ)
podloga za ležanje, navadno na prostem, na plaži: na plažah je poleti težko najti nekaj kvadratnih metrov prostora za ležalko in kopalno torbo; slamnata ležalka; senčnik in ležalka
SSKJ²
ležálnica -e ž (ȃ)
1. prostor v sanatoriju, namenjen za ležanje na prostem: ležalnica je bila polna pacientov
2. knjiž. ležalnik, ležišče
SSKJ²
ležálnik -a m (ȃ)
1. ležalni stol: zlekniti se na ležalnik; poležavati v ležalniku / babica je napol ležala na svilenem ležalniku
● novi avtobus je opremljen s sedeži ležalniki z ležalnimi sedeži
// iz desk zbita priprava za sončenje: na kopališču izposojajo ležalnike
2. ležalni vagon: v ležalniku je še nekaj prostih mest / ležalnik proti Beogradu je razprodan
SSKJ²
ležánje -a s (ȃ)
glagolnik od ležati: ležanje na boku; sedenje in ležanje / večmesečno ležanje ga je oslabilo / ležanje blaga v skladišču
SSKJ²
ležarína -e ž (ī)
pristojbina za hranjenje blaga, pošiljke, ki je lastnik, naslovnik ne prevzame takoj: plačati ležarino
SSKJ²
ležarínski -a -o (ȋ)
pridevnik od ležarina: ležarinska pristojbina
SSKJ²
ležáti -ím nedov. (á í)
1. biti (iztegnjen) v vodoravnem položaju: nekateri so sedeli, drugi ležali; vojaki so ležali in spali; ležati na postelji; ležati v senci; mirno ležati; napol ležati v naslonjaču; negibno, vznak ležati; ležali so tesno drug ob drugem kakor sardine; ležati na boku, na hrbtu, trebuhu; ležati na obrazu tako, da je obraz pritisnjen tesno na podlago; ležati z rokami pod glavo; leži kot klada; leži kot mrtev negibno / plavalec leži na vodi in se odpočiva negibno, v iztegnjenem položaju na površini vode / maček leži na peči
// biti v takem položaju zaradi spanja, počitka: lenuh leži do devetih; dolgo leži / zvečer gre zgodaj ležat spat / v taborišču je ležal na slami, golih tleh za ležišče je imel slamo, gola tla
// biti v (pretežno) takem položaju zaradi bolezni: prehladil se je in leži; že mesec dni leži je bolan / od ponedeljka leži v bolnišnici je
2. ekspr., s prislovnim določilom biti pokopan: na tem pokopališču ležijo njegovi predniki; rad bi ležal v domači zemlji; kdo leži tukaj
3. pog., v zvezi s pri, z opravljati spolno združitev, imeti spolne odnose: ležati pri dekletu; ona leži z drugimi
4. biti nameščen na podlagi z daljšo, širšo stranjo: ena bukev še stoji, dve pa že ležita; knjige na polici ležijo in stojijo; vse prekle so po nevihti ležale
5. navadno s prislovnim določilom biti, nahajati se na površini: zvezek leži na klopi; vzel je denar, ki je ležal na mizi; na pohištvu leži prah; na travi leži rosa; po pločniku ležijo smeti / sneg leži meter na debelo
// biti, nahajati se na določenem mestu, navadno na večji površini: mesto leži ob reki; okoli jezera ležijo gozdovi; ta dežela leži na severu; njiva leži v ravnini; pokrajina leži pred nami kot na dlani je dobro, razločno vidna / kje leži Amerika; v ljudskih pesmih leži, leži ravnó poljé
// biti, nahajati se kje sploh: oči ležijo pod čelom; njegove oči so ležale globoko v jamicah; knjige ležijo v omari; ti organi ležijo v trebušni votlini; gred leži počez je nameščena / dlačice ležijo v eno smer / nad reko leži meglica; pod zemljo ležijo naravni zakladi; za hlevom je ležal kup gnoja / z oslabljenim pomenom: okoli njiju je ležal opoldanski mir; čudna napetost leži v zraku; senca nezaupanja leži med njima
6. s prislovnim določilom biti kje nastanjen iz vojaških vzrokov: ležati v strelskih jarkih, okopih; star. vojska leži pod trdnjavo
7. biti, zadrževati se kje brez koristi: po skladiščih ležijo velike zaloge; denar leži v blagajni, doma / pismo je tri dni ležalo na pošti ni bilo dostavljeno naslovniku
// čakati na primernost za uporabo: meso naj pred uporabo en dan leži; vino mora nekaj časa ležati, preden gre v prodajo
8. knjiž., s prislovnim določilom biti opazen, viden: na obrazu ji leži zadrega; na ustnicah ji je ležal blažen nasmeh; v njenem pogledu leži žalost / v glasu leži trpkost
9. z oslabljenim pomenom, s povedkovnim določilom izraža stanje osebka: leži bolan, nezavesten, pijan; knjige ležijo razmetane / leži v hudi vročici; leži za pljučnico / cesta je prazna ležala pred njim; ležal je zvezan na tleh
● jeziki mu ležijo lahko, z uspehom se jih uči; publ. poudarek predstave je ležal na tem prizoru je bil; ekspr. čez tri ure bo že vsa trava ležala bo pokošena; star. trdnjava že leži je porušena; je osvobojena, zavzeta; publ. igralcu ta vloga ne leži ni v skladu z njegovo igralsko usmerjenostjo, je ne more dobro odigrati; ekspr. denar ne leži na cesti se ne zasluži na lahek način; ekspr. za vse so krivi oni, to leži na dlani je očitno, jasno; do pogreba leži pokojni na svojem domu v osmrtnicah je položen na mrtvaški oder; ekspr. povej, kar ti leži na duši, na srcu kar (že dolgo) želiš povedati; ekspr. to dejanje mu težko leži na duši čuti se krivega; publ. krivda za to leži na inteligenci tega je kriva inteligenca; publ. vsa odgovornost leži na nas mi smo za vse odgovorni; star. žena leži na porodu je blizu poroda; je pred kratkim rodila; ležati na smrtni postelji umirati; ekspr. vsa skrb leži na mojih ramah za vse moram skrbeti jaz; ležati na tleh ekspr. sunil sem ga in že je ležal na tleh padel na tla; ko je bukev ležala na tleh, so jo začeli obsekavati ko je bila podrta, posekana; star. oblast, zakon in red so v tistih časih ležali na tleh so bili brez veljave, moči; že dolgo leži v grobu, pod zemljo je mrtev, pokopan; vznes. naši sovražniki bodo ležali v prahu bodo premagani, ponižani; ekspr. ne bi se mu bilo treba toliko truditi, lahko bi ležal doma v senci počival, živel brez dela; pog., ekspr. ta človek mi leži v želodcu mi je zoprn, mi vzbuja odpor zaradi kakega svojega dejanja; vznes. mirno leži med svečami je na mrtvaškem odru; publ., ekspr. takrat je bila igralka na vrhu slave in občinstvo ji je ležalo pred nogami jo je občudovalo, oboževalo; letos je sneg dolgo ležal dolgo ni skopnel; ekspr. v hipu sem ležal vznak v snegu padel vznak v sneg; kakor si si postlal, tako boš ležal tvoje (dobro, slabo) življenje bo posledica tvojih prejšnjih odločitev; kjer osel leži, dlako pusti nekulturen človek se (rad) podpisuje, kjer ni primerno; nereden človek se spozna po tem, da za seboj pušča nered
♦ geom. kot leži nasproti osnovnici; točka leži na premici; navt. ladja leži v pristanišču je privezana ob pomolu ali zasidrana; šport. skakalec leži na smučeh je med skokom, letom globoko sklonjen nad smučmi
    ležé :
    požvižgaval je, leže v hladni senci; tiho leže je prisluškoval; leže brati; spati leže na trebuhu
    ležèč -éča -e
    1. deležnik od ležati: ležeč na hrbtu, je dojenček zadovoljno brcal; na tleh ležeči ranjenec; knjiga, ležeča na mizi; nižje ležeči kraji; globoko ležeče oči / nav. mn. ležeči policaj podolgovata nizka izboklina, ki poteka prečno čez cestišče, namenjena omejitvi, zmanjševanju hitrosti vožnje
    ♦     med. ležeči bolnik bolnik, ki mora ležati; obl. ležeči ovratnik ovratnik, položen po ramah; ptt poštno ležeča pošiljka pošiljka, ki se ne dostavi, ampak jo naslovnik osebno prevzame na naslovni pošti; strojn. ležeči stroj stroj, pri katerem je os (valja) vodoravna; tisk. ležeča črka črka, oblikovana postrani
    2. ne strm, položen: ležeče stopnice; prisl.: tiskati ležeče / zastar., v povedni rabi: na metodi je veliko ležeče od metode je veliko odvisno; veliko mi je ležeče na tem, da veliko mi je do tega, da
    ♦     ptt poštno ležeče označba na pošiljki pošiljko naslovnik osebno prevzame na naslovni pošti
SSKJ²
léžen -žna -o prid. (ẹ̄)
šport., v zvezi ležna opora opora, pri kateri sloni iztegnjeno telo na dlaneh in stopalih: odriniti se iz ležne opore; ležati v ležni opori / ležna opora pred rokami
SSKJ²
léženje -a s (ẹ̄)
glagolnik od leči2: leženje jajčec
SSKJ²
ležêren -rna -o prid. (ȇ)
1. pri katerem ni potreben trud, prizadevanje; lagoden, počasen: ležerna izvedba vaje; ležerno sprehajanje
// ki ljubi stanje, v katerem se ni treba truditi, prizadevati: je sicer sposoben, a preveč ležeren
2. nav. ekspr. malomaren, brezbrižen: imeti ležeren odnos do problema / ležerno vedenje
    ležêrno prisl.:
    ležerno poslušati poročilo; ležerno zavezana pentlja
SSKJ²
ležêrnost -i ž (ȇ)
lastnost, značilnost ležernega človeka: njena ležernost ga draži / poročilo je bral z opazno ležernostjo / površnost in ležernost v poslovanju
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
ležetrúdnik -a m (ȗ)
zool. nočna ptica selivka rjavo rdeče barve, Caprimulgus europaeus: sove in ležetrudniki
SSKJ²
ležíšče -a s (í)
1. kar je namenjeno za ležanje, spanje: v sobi sta dve ležišči; imeti slabo ležišče; postlati ležišče; vstati z ležišča; premetavati se po ležišču; mehko, trdo, zasilno ležišče; oblazinjeno ležišče; širina ležišča / v sezoni je hotel najel tudi ležišča pri zasebnikih; počitniški dom ima petdeset ležišč / hotelska cena za ležišče za prenočevanje, prenočišče / otroško, pomožno ležišče; v planinski koči je dvajset skupnih ležišč preprostih ležišč, nameščenih v večjem številu v enem prostoru; prenočevali so na skupnem ležišču v prostoru, kjer so taka ležišča
// mesto, prostor za ležanje, spanje: ležišče je imel na senu; pripraviti komu ležišče ob peči; ležišče na goli klopi
// mesto, prostor, kjer žival (pogosto) leži: pes se je umaknil na ležišče; mokro ležišče prašičem škoduje; zajčje ležišče
2. kraj, prostor, kjer je večja, za izkoriščanje primerna količina rudnine; nahajališče: najti, odkrivati nova ležišča; ležišče premoga / odpiranje, raziskovanje ležišč / ležišče nafte, plina
3. mesto, predmet, na katerem kaj leži, sloni: razstavljati stroje in jih trgati z ležišč / ležišče za žarnico
// grad. mesto na podpori, na katerem leži, sloni nosilni element: izdelati ležišča; ležišče strešne konstrukcije; ležišče nosilca
4. zastar. (vojaški) tabor, (vojaško) taborišče: Turki so se umaknili v svoje ležišče
♦ anat. ležišče organa mesto, kjer je, se nahaja organ; pravn. trdo ležišče nekdaj poostritev prestajanja zaporne kazni ali ukrep med kazensko preiskavo, po katerem mora kaznjenec, preiskovanec spati na golih deskah; teh. ležišče del cevi pri orožju, kjer je nameščen naboj
SSKJ²
ležíščen -čna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na ležišče: ležiščno dno / ležiščno pregrinjalo
SSKJ²
lêžkati -am nedov. (ȇ)
otr. ležati: priden bodi pa lepo ležkaj
SSKJ²
léžnica -e ž (ẹ̑)
knjiž. preprosto ležišče, pograd: jetnik je sedel na ležnico in strmel v tla; na ležnici je bilo samo nekaj slame
SSKJ²
ležnína -e ž (ī)
pristojbina za hranjenje blaga, pošiljke, ki je lastnik, naslovnik ne prevzame takoj: plačati ležnino
SSKJ²
li člen., zastar.
1. kot naslonka krepi vprašanje: je li težko? ni li to preveč? moraš li domov? / govorite o veselici, ne li? ali ne; praznujete, kaj li? kajne / v odvisnih vprašalnih stavkih vprašuje, da li ga marajo ali, če
2. uvaja vprašanje; ali1: li veste, kako se piše? prim. jeli, kali
SSKJ²
liana gl. lijana
SSKJ²
libácija -e ž (á)
knjiž., v različnih religijah daritev, pri kateri se z izlivanjem darujejo tekočine; pitna daritev: slika prikazuje kralja pri libaciji
SSKJ²
libanonizácija -e ž (á) ekspr.
vmešavanje države v zadeve druge države ob političnih konfliktih, vojaških spopadih v tej državi zaradi lastnih koristi: kulturniki so že ob začetku osamosvajanja napovedali libanonizacijo Jugoslavije
SSKJ²
líbanonski -a -o prid. (ȋ)
bot., v zvezi libanonska cedra vedno zeleno, macesnu podobno drevo, po izvoru iz Prednje Azije, Cedrus libani:
SSKJ²
libéla -e ž (ẹ̑)
1. teh. kratka letev z vdelano cevko, delno napolnjeno s tekočino, za določanje vodoravne lege, vodna tehtnica: naravnati libelo
// cevka, delno napolnjena s tekočino, kot del raznih merilnih naprav: libela pri geodetskih instrumentih
2. knjiž. kačji pastir: tihi let libele
SSKJ²
líbera -e ž (ȋ)
rel., nekdaj obred za pokojnika, pri katerem se moli, poje latinska molitev z začetkom: Libera me: maša z libero / peti libero
SSKJ²
liberál -a m (ȃ)
knjiž. liberalec: liberali in demokristjani / biti po nazorih liberal
SSKJ²
liberálec -lca m (ȃ)
1. član liberalne stranke: vlada pod vodstvom slovenskih liberalcev
// nekdaj član, pristaš Narodne napredne stranke, naprednjak: slovenski liberalci in klerikalci
2. pristaš liberalizma: v njem je nekoliko liberalca
SSKJ²
liberálen -lna -o prid. (ȃ)
1. ki izhaja iz liberalizma: liberalni tokovi tistega časa; liberalna miselnost; liberalno politično prepričanje / liberalni mladoslovenci in konservativni staroslovenci; liberalna stranka
// v nekaterih državah nanašajoč se na liberalno stranko: v volilnem boju so ga podprli vsi liberalni časopisi; liberalna opozicija
2. strpen, širokosrčen, popustljiv: ne bo ti delal težav, saj je zelo liberalen / njegovi liberalni nazori o morali; zagovarjati liberalno vzgojo
♦ polit. liberalni kapitalizem razvojna stopnja kapitalizma, za katero je značilna neomejena svobodna konkurenca
    liberálno prisl.:
    liberalno razlagati predpis; liberalno misleč človek; liberalno usmerjen državnik
SSKJ²
liberalístičen -čna -o prid. (í)
nanašajoč se na liberalizem: liberalistično gospodarstvo; liberalistična kulturna izročila / slabš. liberalistične fraze
SSKJ²
liberalizácija -e ž (á)
odstranitev ovir, omejitev v postopkih, poslovanju: carinska liberalizacija; liberalizacija predpisov; liberalizacija mednarodne trgovine, uvoza / proces duhovne liberalizacije
SSKJ²
liberalízem -zma m (ī)
1. gospodarska in politična miselnost, ki poudarja gospodarsko in politično svobodo: začetki liberalizma / slovenski meščanski liberalizem; politični liberalizem / novi liberalizem teorija in gospodarskopolitična smer, ki spodbuja prosto trgovino in nasprotuje posegom države v gospodarstvo; neoliberalizem
♦ ekon. gospodarski ali ekonomski liberalizem teorija in gospodarskopolitična smer, ki zahteva neovirano delovanje gospodarskih zakonitosti
2. strpnost, širokosrčnost, popustljivost: liberalizem v vzgoji
SSKJ²
liberalizírati -am dov. in nedov. (ȋ)
odstraniti ovire, omejitve v postopkih, poslovanju: liberalizirati pogoje za opravljanje obrtne dejavnosti; liberalizirati uvoz opreme / liberalizirati gledališki repertoar
    liberalizíran -a -o:
    liberalizirana mednarodna trgovina
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
liberálka -e ž (ȃ)
1. članica liberalne stranke: za predsednico parlamenta so izvolili liberalko
2. pristašinja liberalizma: je goreča liberalka in borka za človekove pravice
SSKJ²
liberálnost -i ž (ȃ)
liberalni nazori, liberalna miselnost: glede na politično usmerjenost je bil znan po liberalnosti / liberalnost do nezdravih pojavov med mladino
// lastnost, značilnost liberalnega: liberalnost stališč
SSKJ²
liberálski -a -o prid. (ȃ)
nav. ekspr. nanašajoč se na liberalce: liberalska tradicija družine
SSKJ²
liberálstvo -a s (ȃ)
star. liberalizem: širjenje liberalstva
SSKJ²
liberalúh -a m (ū)
slabš. liberalec: to so sami liberaluhi
SSKJ²
liberátor -ja m (ȃ)
med drugo svetovno vojno štirimotorni ameriški bombnik, zlasti B-24: zavezniški liberatorji
SSKJ²
libertín -a m (ȋ)
1. zgod., pri starih Rimljanih nekdanji suženj, ki mu je gospodar dal svobodo; osvobojenec: libertini in patroni
2. knjiž. svobodomislec: biti po nazorih libertin
SSKJ²
libertínec -nca m (ȋ)
knjiž. svobodomislec: nazori libertincev
SSKJ²
libertinízem -zma m (ī) knjiž.
1. svobodomiselnost, svobodomiselstvo: vpliv libertinizma na pisatelja
2. razuzdanost, razvratnost: libertinizem bogataške družbe
SSKJ²
libidinálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na libido: libidinalni razvoj; libidinalne fantazije; libidinalna vzdraženost, zadovoljitev, želja / libidinalni vzgibi
SSKJ²
libidinózen -zna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na libido: libidinozno nagnjenje / libidinozne podobe in predstave pohotne, nasladne
SSKJ²
libído -a m (ȋ)
psih., po Freudu spolni nagon kot osnova vseh nagonov: upadanje libida
♦ med. spolni nagon
SSKJ²
líbra -e ž (ȋ) nekdaj
1. denarna enota raznih (večjih) vrednosti: potrošiti sto liber
2. utežna enota, od 300 do 500 g: dve libri volne
SSKJ²
librácija -e ž (á)
astron. na videz nihajoče gibanje Lune: zaradi libracije vidimo več kot polovico Luninega površja
SSKJ²
libretíst -a m (ȋ)
kdor (na)piše libreto: skladateljevo sodelovanje z libretistom
SSKJ²
libréto -a m (ẹ̑)
dramsko delo kot besedni del v operi, oratoriju: napisati libreto; libreto Verdijevega Trubadurja; libreto za opero / operetni libreto / razstava starih libretov
SSKJ²
libúrna -e ž (ȗ)
navt. lahka, hitra ilirska ali rimska vojna ladja z dvema vrstama vesel in enim jamborom:
SSKJ²
licàt -áta -o prid. (ȁ ā)
ekspr. ki ima velika, debela lica: licat kmet / licat obraz
SSKJ²
líce -a s (ī)
1. nav. mn. del obraza ob strani nosu in ust: napihniti lica; poljubiti na obe lici; uščipniti v lice; pobožati otroka po licu; po licih tečejo solze; bleda, napeta, rdeča, povešena, vroča lica; eno lice je že obrito; jamica na licu; imeti znamenje na desnem licu; lica kakor mleko in kri bela in rdeča / ekspr. lica ji gorijo od zadrege / v lica ga zebe; biti rdeč v lica
2. star. prednja stran glave; obraz: opazovati v ogledalu svoje lice; gledal ga je naravnost v lice; v lice mu je zapihal oster veter; nagubano, okroglo, upadlo, zagorelo lice; izraz na licu se ni spremenil / na licu se ji bere skrb
3. stran tkanine, pletenine, usnja, ki ima bolj izdelan, lepši videz kot druga stran: lice blaga je obledelo; prišiti krpo kar na licu / tkanina z dvojnim licem / obračati blago na lice in narobe; na lice plesti same desne petlje
// prednja, prava stran, zlasti kovanca, bankovca ali medalje: položiti igralno karto z licem navzgor; lice bankovca, čeka, kovanca
4. knjiž. pročelje, fasada: pred vhodnimi vrati so stopnice, lice je lepo pobeljeno
5. knjiž., s prilastkom podoba, videz, zunanjost: lice pokrajine se je zdaj popolnoma spremenilo; dati okolici kulturnejše lice; soba je dobila bolj prijazno lice; mesto izgublja starinsko lice; prizadevanje za lepše lice mesta / njegova navzočnost je dala prireditvi slovesno lice / ekspr., z oslabljenim pomenom: izbrisati kaj z lica zemlje; te ideje bodo spremenile lice družbe in sveta
6. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi na licu mesta tam, kjer se kaj zgodi, je; na kraju samem1: storilca so prijeli na licu mesta; skupina je gradivo zbirala na licu mesta
// brez odlašanja, takoj: ukrepal je na licu mesta
● star. ko je to slišal, se mu je lice razjasnilo obraz; star. oblaki so se razgrnili in mesec je pokazal svoje lice je postal viden; star. šele zdaj je pokazal svoje pravo lice obraz; ekspr. kri mu je zalila lica zardel je; ekspr. vsa kri mu je izginila iz lic prebledel je; star. v lice kaj povedati komu v obraz, v brk; knjiž. na licih ji cvetejo rože je mlada in lepega obraza; star. poznam ga po licu, po imenu ne na videz
♦ lov. izboklina na levi strani kopita lovske puške, kamor se nasloni lovčevo lice
SSKJ²
liceálen -lna -o prid. (ȃ)
zastar. licejski: licealni študij / licealna knjižnica
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
licêj -a m (ē)
1. srednja šola za splošno izobrazbo, gimnazija: obiskovati licej
2. pog., med obema vojnama Mestna ženska realna gimnazija v Ljubljani: ravnatelj liceja
3. do 1848 vmesna šola z več oddelki med šestletno gimnazijo in univerzo: graški, ljubljanski licej
4. pri starih Grkih šola, v kateri je predaval Aristotel: licej v Atenah
♦ šol. dekliški licej nekdaj šestletna srednja šola za splošno izobrazbo ženske mladine
SSKJ²
licêjec -jca m (ē)
dijak, učenec liceja:
SSKJ²
licêjka -e ž (ē)
1. dijakinja, učenka liceja: gruča licejk
2. nekdaj Licejska knjižnica v Ljubljani: študirati v licejki; vodja licejke
SSKJ²
licêjski -a -o prid. (ē)
nanašajoč se na licej: licejski profesorji / Licejska knjižnica v Ljubljani v 19. stoletju in v začetku 20. stoletja študijska knjižnica v Ljubljani
SSKJ²
licemér -a m (ẹ̑)
knjiž. licemerec, hinavec: ta človek je licemer
SSKJ²
licemérec -rca m (ẹ̑)
nav. ekspr. licemerski človek: licemerci so se javno zgražali, skrivaj pa jo občudovali; taka vzgoja naredi iz otrok licemerce / knjiž. stari licemerec ga je sprejel prijateljsko, čeprav je snoval zaroto proti njemu hinavec
SSKJ²
liceméren -rna -o prid. (ẹ̄)
knjiž. licemerski, hinavski: licemerni ljudje / licemerna morala / licemeren smehljaj
SSKJ²
licemériti -im nedov. (ẹ̄ ẹ̑)
knjiž., nav. ekspr. licemersko se vesti ali govoriti, hliniti se: licemeril je in jim lagal; zavestno, zvito licemeriti
SSKJ²
licemérje -a s (ẹ̑)
knjiž. licemerstvo, hinavščina: bičati licemerje meščanske družbe
SSKJ²
licemérka -e ž (ẹ̑)
nav. ekspr. licemerska ženska: taka vzgoja je napravila iz nje licemerko
SSKJ²
licemérski -a -o prid. (ẹ̑)
nav. ekspr. ki se kaže poštenega, dobrega, čeprav v resnici ni tak: licemerski ljudje; licemerska meščanska družba / licemerska morala; licemersko govorjenje
// knjiž. hinavski, neiskren, neodkrit: licemerski prijatelji / besede so bile prijazne, toda licemerske
    licemérsko prisl.:
    licemersko brezčutna sodba ljudi
SSKJ²
licemérstvo -a s (ẹ̑)
nav. ekspr. licemersko vedenje ali govorjenje: satirik biča licemerstvo; licemerstvo in svetohlinstvo / knjiž. biti prijazen brez licemerstva hinavščine
SSKJ²
licénca -e ž (ẹ̑)
1. pooblastilo za izkoriščanje tujega patenta, modela, žiga: odkupiti licenco; delati televizorje po tuji licenci; licenca za elektronske varilne aparate; lastnik licence / domač proizvod po tuji licenci
2. dovoljenje za opravljanje kake funkcije, dejavnosti: imeti mednarodno veljavno licenco; ostati brez licence; imetnik ustrezne licence; izdaja, podeljavanje licenc; odvzem, pridobitev licence / tekmovalna, trenerska licenca; vodniška licenca / pokazati licenco tako dovoljenje v pisni obliki
3. knjiž. dovoljen odmik, odstopanje od ustaljenih pravil, ravnanja: dovolil si je nekaj licenc; režiserske licence
♦ film. licenca dovoljenje za javno prikazovanje filma, ki ga izda nosilec materialnih avtorskih pravic; lit. poetična licenca pesnikova pravica, da se zaradi metričnih zahtev oddalji od kakega jezikovnega pravila; taka oddaljitev, pesniška svoboščina
SSKJ²
licenciát -a m (ȃ)
nekdaj stopnja akademske izobrazbe, višja od bakalavreata: doseči filozofski licenciat
// naslov človeka s tako izobrazbo: biti licenciat zdravilstva
SSKJ²
licencíranje -a s (ȋ)
glagolnik od licencirati: licenciranje proge za motorne dirke / pripeljati bika k licenciranju; licenciranje žrebcev
SSKJ²
licencírati -am dov. in nedov. (ȋ)
šport. uradno izjaviti, da je kaj za določen namen primerno, ustrezno, potrditi: licencirati dirkalno progo
♦ vet. licencirati bika, merjasca po komisijskem ogledu izjaviti, da je primeren, ustrezen za oplojevanje, potrditi
    licencíran -a -o:
    žrebec je bil licenciran v Franciji / licencirani avtomobilski dirkači dirkači, ki imajo pogodbo s tovarno, s katere avtomobilom tekmujejo
SSKJ²
licénčen -čna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na licenco: licenčna pogodba; licenčna določila / tovarna in njen francoski licenčni partner
♦ šport. licenčni avtomobilski dirkač dirkač, ki ima pogodbo s tovarno, s katere avtomobilom tekmuje; licenčni (teniški) igralec igralec, ki sicer nastopa za denar, a je še vedno pod jurisdikcijo svoje nacionalne zveze
SSKJ²
licenčnína -e ž (ī)
plačilo za pridobitev, uporabo licence: licenčnine za patente so navadno visoke; plačevati licenčnino; oprostitev plačila licenčnine; stroški licenčnine
SSKJ²
licitácija -e ž (á)
1. javna prodaja, pri kateri dobi blago, kdor ponudi zanj največjo vsoto, dražba: udeležiti se licitacije; dati najdene predmete na licitacijo; kupiti, prodati na licitaciji; licitacija rabljene opreme, zemljišča
2. razpis za oddajo dobave, dela, pri čemer dobi naročilo, kdor ponudi najugodnejše pogoje, zlasti nizko ceno: objaviti licitacijo / obrtna dela za stolpnico so bila oddana na licitaciji / javna licitacija
♦ igr. napovedovanje (višje) vrednosti pri igri s kartami
SSKJ²
licitacíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na licitacijo: licitacijski pogoji / licitacijska prodaja
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
licitánt -a m (ā á)
1. kdor se s ponujanjem večje vsote poteguje za blago, ki se prodaja na licitaciji, dražilec: za travnik se je potegovalo več licitantov
2. kdor se s ponujanjem najugodnejših pogojev, zlasti nizke cene, poteguje za prevzem dobave, dela, ki se oddaja na licitaciji: licitanti za prevzem gradbenih del na novi šoli
SSKJ²
licitánta -e ž (ȃ)
nar. licitacija, dražba: gasilci so na veselici priredili tudi licitanto; posestvo je bilo prodano na licitanti
SSKJ²
licitátor -ja m (ȃ)
kdor vodi licitacijo, dražilec: izkušen, uspešen licitator; zgovoren licitator
SSKJ²
licitíranje -a s (ȋ)
glagolnik od licitirati: sodelovati pri licitiranju
SSKJ²
licitírati -am nedov. (ȋ)
1. s ponujanjem večje vsote potegovati se za blago, ki se prodaja na licitaciji, dražiti: nikogar ni bilo, ki bi hotel licitirati; licitirati les
2. s ponujanjem najugodnejših pogojev, zlasti nizke cene, potegovati se za prevzem dobave, dela, ki se oddaja na licitaciji: za gradbena dela so licitirala tri podjetja
3. voditi licitacijo: kdo zna licitirati
♦ igr. napovedovati (višjo) vrednost pri igri s kartami
SSKJ²
líčar -ja m (ȋ)
kdor se poklicno ukvarja z ličenjem: sprejmemo ličarja / avto ličar avtoličar; ličar avtomobilov, stekla
SSKJ²
líčarski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na ličarje: ličarska dela / ličarska stroka
SSKJ²
líčarstvo -a s (ȋ)
dejavnost, ki se ukvarja z ličenjem avtomobilov:
SSKJ²
líčece -a [ličəce] s (ī)
ekspr. manjšalnica od lice 1: dojenček ima okrogla ličeca; mehka, rdeča ličeca; jamica v ličecih
SSKJ²
líček -čka m, mn. líčka s tudi líčki m (ȋ)
ekspr. manjšalnica od lice 1: pobožati otroka po ličku; imeti okrogla, rdeča lička; jamice na ličkih; lička kot mleko in kri bela in rdeča
SSKJ²
líčen1 -čna -o prid., líčnejši (í ī)
nav. ekspr. lep, zlasti po obliki, izdelavi: lična hišica; lična košarica / imeti lično pisavo / učenčevi zvezki so lični / v stanovanju je vse čisto in lično
    líčno prisl.:
    pisati razločno in lično; lično izdelani čevlji; lično urejen lokal
SSKJ²
líčen2 -čna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na lice: lične kosti; povešene lične mišice / lična stran tkanine prava stran, lice / lična in hrbtna stran medalje
SSKJ²
líčenje -a s (ī)
glagolnik od ličiti1: ličenje vek; knjiga o ličenju in kozmetiki sploh / ličenje avtomobilov
SSKJ²
líči -ja m (ȋ)
subtropsko sadno drevo s temnozelenimi svetlečimi listi ali njegov sad z grobo, hrapavo, rdečkasto lupino: povezovati sadeže ličija v šope; ananas, kivi in liči
SSKJ²
ličílen -lna -o prid. (ȋ)
s katerim se liči: ličilno sredstvo / ličilni nož
SSKJ²
ličílo -a s (í)
1. sredstvo za barvanje, lepšanje obraza: uporabljati ličila; poudariti oči z ličilom; plast ličila / svetlo ličilo za ustnice
2. knjiž. barva, lak: nanašati ličilo
3. zastar. loščilo (za čevlje): škatlica ličila
SSKJ²
ličínka -e ž (ȋ)
zool. žival na razvojni stopnji med jajčecem in bubo ali med jajčecem in razvito živaljo: ličinka se levi, zabubi, zaprede; ličinka zleze iz jajčeca / žuželčje ličinke; uničevati ličinke koloradskega hrošča; ličinke trakulje; ličinke žab paglavci
SSKJ²
líčiti1 -im nedov. (í ȋ)
1. nanašati ličilo na obraz: ličiti obrvi, ustnice; ličiti si trepalnice / ličiti igralca pred nastopom; ženske se ličijo; skrbno se ličiti; ličiti se pred ogledalom
2. prekrivati z barvo, lakom: ličiti avtomobile
SSKJ²
líčiti2 -im nedov. (í ȋ)
zastar., navadno v zvezi z na biti podoben, spominjati: sin liči na očeta / tak sistem liči na absolutizem
SSKJ²
líčje -a s (ȋ)
1. bot. del lubja, sestavljen iz mrtvih celic: vlakna ličja; zajedavci v ličju
2. ta del lubja, ki se uporablja za vezanje, pletenje: zvezati z ličjem; palmovo ličje; košarica iz ličja; plašč iz lipovega ličja / vrbovo ličje / ličje konoplje, lanu vlakna, vlakenca
3. nar. ličkanje: z ličjem napolnjena blazina
Število zadetkov: 97669